Štirinajsti letnik revije Kakovostna starost sklepamo v času, ko se izteka mednarodno leto prostovoljstva in se EU pripravlja na evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se slovenska gerontološka revija vse od začetka izhajanja posveča tem vsebinam, še zlasti njihovi sinergični povezavi. Inštitut Antona Trstenjaka je že od začetka devetdesetih let utemeljeval, da je krepitev solidarnega sožitja edina pot za uspešno rešitev nalog ob staranju prebivalstva. Kajti zadovoljevanje lastnih potreb – tudi potreb po kakovostnem staranju – je neločljivo povezano z zadovoljevanjem potreb drugih: Če hočeš pomagati sebi, poskrbi za druge; če hočeš poskrbeti zase, pomagaj drugim.

Prispevek prikazuje prve rezultate ekonomsko-socialnega dela raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji, ki bodo lahko služili kot osnova za nadaljnjo analizo. Opravljen je bil osebni intervju. V reprezentativnem vzorcu slovenskega prebivalstva, starega 50 let in več, je sodelovalo 1047 anketirancev. Rezultati kažejo, da je med opazovano populacijo 70,8 % upokojenih brez dodatne zaposlitve, 14,9 % je zaposlenih z redno zaposlitvijo. Glavni vir dohodka anketiranih je pokojnina, ki jo prejema 68 % anketiranih, medtem ko jih 16 % še prejema plačo. Več kot polovica anketiranih (52,2 %) sodi v dohodkovni razred od 401 do 800 EUR in dobra četrtina (25,7 %) v najnižjega, do 400 EUR. Premoženjsko stanje anketiranih kaže, da jih je 37 % solastnikov stanovanja ali hiše ter 27 % lastnikov. Pri vprašanjih o potrošnji rezultati ankete kažejo, da največji delež anketirancev (48,8 %) lahko prihrani za izlete, 44,5 % za dobrodelne namene, za dopust na morju 37,6 %, rezervo lahko ustvarja 36,3 %, za obisk zdravilišč lahko prihrani 33,6 % ter za nakupe, ki niso nujni, 23,3 %. Dobra četrtina anketiranih (25,9 %) pa je odgovorila, da ne more prihraniti za nikakršno dodatno potrebo. Večina zaposlenih anketiranih pri svojem delu lahko pokaže in razvije svoje zmožnosti in ima podporo v kočljivih službenih situacijah, več kot polovica anketiranih pa meni, da ima neustrezen dohodek in tudi da ne bi želela ostati še naprej v sedanji službi. Visoko oceno je dobilo tudi zadovoljstvo z delom, zato bi bilo v luči podaljševanja delovne dobe dobro uvesti ustrezne spodbude, da ljudje ne bi odhajali predčasno v pokoj. Odgovori kažejo tudi na solidarnost anketiranih, ki kljub relativno skromnim dohodkom še vedno namenjajo delež svojih dohodkov bližnjim brez dohodkov in tistim z nekaj dohodki.

Optimalna prehrana ne le preprečuje bolezni, temveč nudi tudi pogoje za krepitev zdravja. Staranje pa s seboj prinaša številne fiziološke, psihološke in funkcionalne težave, ki lahko vplivajo na prehranjevanje. Zaradi fizioloških sprememb, ki jih prinese starost (npr. manjši delež puste telesne mase, dejavniki, ki vplivajo na vnos tekočin in hrane), in številnih kroničnih obolenj je tveganje podhranjenosti izredno veliko. Članek prikazuje osnovne potrebe starejšega človeka po makro- in mikrohranilih. Opisane so temeljne spremembe telesne sestave v starosti in enostaven pripomoček za ugotavljanje podhranjenosti. Na koncu so dodana še kratka priporočila za prehrano starejših ljudi.

Članek razpravlja in analizira posledice demografskega staranja delovne sile v kontekstu naglih strukturnih sprememb delovnih razmer (ponazorjeno na primeru Švice). V tem kontekstu se usklajenost med delom in zasebnim življenjem ter struktura kariere starejših zaposlenih spreminjata, podjetja se soočajo z bolj dinamičnimi pristopi v poznem obdobju poklicnega življenja in medgeneracijskega sožitja na delovnem mestu. Različna poklicna motivacija, zdravstveni položaj in delovne izkušnje starejših delavcev vodijo k raznolikim organizacijskim prilagoditvam starejši delovni sili (kot različne skupine starejših ljudi potrebujejo drugačne strategije).

Znanstvena revija Social Cognitive and Affective Neuroscience, ki jo izdaja Oxford University Press, je aprila letos izšla kot posebna številka, namenjena raziskovanju staranja v socialni nevroznanosti in nevroekonomiji. Tako socialna nevroznanost kot nevroekonomija sta interdisciplinarni področji, ki v razlage in teorije človekovega vedenja vpletata biološke koncepte in metode. Socialna nevroznanost raziskuje biološko podlago socialnih procesov in vedenja, nevroekonomija pa razlaga odločanje, sposobnost procesiranja več alternativ in optimalnega izbiranja. Obe področji lahko pomembno prispevata k razumevanju staranja.

Najnovejše delo priznanega švicarskega sociologa in gerontologa Françoisa Höpflingerja z naslovom Potreba po negi in dolgotrajna oskrba v starosti. Aktualizirani scenariji za Švico (Pflegebedürftigkeit und Langzeitpflege im Alter. Aktualisierte Szenarien für die Schweiz), ki ga je izdal skupaj s soavtoricama Lucy Bayer-Oglesby in Andreo Zumbrunn pri založbi Hans Huber v Bernu, je v celoti namenjeno raziskavi, kakšne so v Švici potrebe in možnosti za nego in oskrbo starih ljudi. V njem opisujejo dejansko stanje in ugotavljajo, kakšni so trendi v prihodnosti. Opirajo se na najnovejše podatke o zdravstvenem stanju starejših oseb in na scenarije projekcije prebivalstva.

Pitje alkoholnih pijač pri starejših je pogosto skrit problem. Prvič, veliko starejših ne želi razkriti svojih navad uživanja alkohola, ker jih je sram. Mnogi starejši živijo sami, umaknjeni iz družbe, zato je pri njih tvegano pitje težje odkriti. Poleg tega pa se moramo zavedati, da obstaja možnost, da se starejši ljudje, ko pripovedujejo o količini popitega alkohola močno poslužujejo t. i. »nezadostnega poročanja« (ang. underreporting), kjer je prikazana količina popitega alkohola manjša, kot je v resnici.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti v ZDA. Definirana je kot nenadna epizoda delne nevrološke disfunkcije, do katere pride zaradi popolnega zaprtja možganske arterije ali zaradi njene prekinitve – možganske krvavitve. Posledično pride do prekinitve oskrbe tkiva s krvjo, kar se odraža kot odmrtje le-tega. Od obsega in lokacije poškodbe možganskega tkiva je odvisno posameznikovo nadaljnje fizično, psihično in socialno funkcioniranje.

Voda je ena izmed najpomembnejših snovi za ohranjanje življenja. Telo jo uporabi za prenos hranil do celic, z njeno pomočjo se odstranjujejo strupene snovi, ohranja strukturo tkiv in podpira delovanje celic. Količina vode v telesu je odvisna od razmerja med vnosom in porabo, pomanjkanje le-te pa se zelo hitro pokaže kot dehidracija.

Nenamerna izguba teže je neprostovoljno izzvan upad telesne teže skozi čas. Ocenjeno je, da 8 % odraslih ljudi in 27 % slabotnih starejših ljudi nad 65 let utrpi nenamerno izgubo telesne teže. Izguba telesne teže pri starejših je pomemben dejavnik tveganja in je povezana z povečano umrljivostjo (od 9 % do 38 % večja umrljivost 1–2 leti po začetku izgube teže). Izguba telesne teže je povezana tudi s povečanim tveganjem za zaplete zdravljenja, zmanjšanjem izvajanja dnevnih aktivnosti in slabšo kvaliteto življenja.

Beljakovine predstavljajo približno polovico prostornine kosti in tretjino njene gostote. V beljakovinskem delu kosti nenehno potekajo procesi izgradnje in razgradnje. Na trdoto kosti vplivajo številni dejavniki, med katerimi so tudi beljakovine. Beljakovine naj bi bile po nekaterih raziskavah koristne za kosti, po drugih pa škodljive, odvisno od količine beljakovin v prehrani, njihovega izvora (živalske, rastlinske), vnosa kalcija, izgube telesne teže in kislinsko-bazičnega ravnotežja v telesu.

Sarkopenija je zapleten, večstranski proces, ki ga povzroča skupek različnih dejavnikov, vključujoč sedeč življenjski slog in nepravilno prehrano. Napredovana sarkopenija vodi v fizično krhkost človeka in je povezana z večjim tveganjem za padce in zmanjšano zmožnostjo za samooskrbo. Delna izguba mišičnega tkiva se zdi neizogibna posledica staranja. Po 40. letu starosti se začne skeletno mišičje manjšati za 0,5–1 % letno. Ob tem se pogosto zgodi, da ljudje zaradi neaktivnega življenjskega sloga začno pridobivati na maščobnem tkivu.

EU: predčasna upokojitev in merjenje neizkoriščene zmogljivosti za delo
Japonska: Plesoče babice
ZDA: Kako govorimo s starejšimi?
Ekvador: Program oskrbe starejših
Italija: Izguba apetita pri starejših
Nemčija: Medgeneracijsko stanovanjsko partnerstvo- študentje in upokojenci pod eno streho
Indija, Japonska: IBM razvija enostavne mobilne aplikacije

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Prehrana starostnikov zajema vse, kar starejši organizem sprejme zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, in hkrati daje vir življenjske energije.

 Zadnji teden v oktobru je bil v Melbournu 9. regionalni kongres gerontologije in geriatrije z naslovom Regionalni pogledi na možnosti lepega skupnega staranja. Udeležilo se ga je nad 900 strokovnjakov iz več kot 30 držav Azije, Oceanije, Evrope in Severne Amerike. Z Inštituta Antona Trstenjaka smo se ga udeležili predvsem zato, ker je bila ena izmed vodilnih tem preučevanje in evalvacija preventive padcev. Raziskovanje pogostosti in vzrokov padcev se je začelo prav v Avstraliji, ki je še vedno ena izmed vodilnih držav na tem področju. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka se zadnja tri leta ukvarjamo s preventivo padcev. Na kongresu smo predstavili referat o našem delu, ki so ga tuji strokovni sodelavci sprejeli z veliko zanimanja.

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je v sodelovanju s  Psihiatrijo Kocmur Marga pripravil VII. mednarodni simpozij o shizofreniji, z naslovom Sodelovanje pri zdravljenju. Simpozij je potekal 14. in 15. oktobra na Brdu v Ljubljani. Namenjen je bil psihiatrom, družinskim zdravnikom, psihiatričnim medicinskim sestram in socialnim delavcem ter vsem, ki so vključeni v trajno skrb za ljudi s kronično psihotično duševno motnjo.

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je med 27. in 29. septembrom odvijal tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje. Na festivalu so potekala številna predavanja z domačimi in tujimi predavatelji, ki so spregovorili o različnih temah, med katerimi gre gotovo izpostaviti tematiko prostovoljstva, z mednarodno konferenco o prostovoljstvu pri nas in v Evropi.

V Dolnjem Logatcu je bilo to nedeljo slovesno. Praznovali so 20-letnico župnijskega Doma Marije in Marte za stare ljudi in Miklavževega vrtca ter odprli novo župnijsko medgeneracijsko središče, ki bo po končani gradnji stavbe na Griču ob cerkvi lahko sprejelo v varstvo do 90 otrok in v oskrbo do 90 starih ljudi; doslej so bili vrtec in enote tega doma za stare ljudi raztreseni na več lokacijah. Slovesno mašo na trgu pred cerkvijo je sredi množice ljudi vodil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, ubrano je prepeval številen domači pevski zbor, podprt z orkestrom, med mašo in na prireditvi po njej je nastopilo več deset domačinov, od malčkov do starčkov.

Članek prikazuje in analizira Trstenjakovo knjigo Med ljudmi, ki je izšla leta 1954 kot prva v njegovi najbolj uspeli zbirki devetih poljudnoznanstvenih knjig s področja psihosocialne higiene; doživela je tri slovenske ponatise v velikih nakladah in prevode v tri tuje jezike. Njen podnaslov je Pet poglavij iz psihologije medčloveških odnosov (starši in otroci, fant in dekle, mož in žena, mladi in stari, mi in sosedje); med petdesetimi Trstenjakovimi knjigami se prav ta najbolj posveča medčloveškemu sožitju. Z analizo osebnih in družbenih okoliščin je bilo ugotavljeno, da so vzroki za nastanek te knjige Trstenjakova vključenost v močan intelektualni krog krščanskega socialnega in katoliškega mladinskega gibanja, pereče potrebe po tovrstni literaturi v družbenih razmerah povojne Slovenije in želja najstarejše slovenske knjižne založbe, Mohorjeve družbe, da izda serijo tovrstnih knjig. V osrednjem del članka je prikaza vsebina knjige in njena analiza. Avtor je izhajal iz celote tedanjih psihosocialnih znanstvenih spoznanj in da je s prikazi dobrih izkušenj v marsičem že nakazoval preseganje analitičnega prikazovanja negativnih pojavov v pozitivno psihologijo, katere začetnik je postal dvajset let pozneje. Ob nastanku knjige so še prevladovali tradicionalni modeli medčloveškega sožitja, ki pa so v razmerah povojne industrializacije že postajali neučinkoviti. Trstenjak je upošteval te spremembe in trajne vrednote medčloveškega sožitja, tako da so mnoga spoznanja v knjigi aktualna še danes, ko njegovo pionirsko delo na tem področju nadaljuje Inštitut Antona Trstenjaka z razvijanjem celostne antropohigiene in programov za učenje lepšega sožitja v današnjih razmerah.