Avtor: Tina Lipar, datum: 15.12.2012

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je v sodelovanju s  Psihiatrijo Kocmur Marga pripravil VII. mednarodni simpozij o shizofreniji, z naslovom Sodelovanje pri zdravljenju. Simpozij je potekal 14. in 15. oktobra na Brdu v Ljubljani. Namenjen je bil psihiatrom, družinskim zdravnikom, psihiatričnim medicinskim sestram in socialnim delavcem ter vsem, ki so vključeni v trajno skrb za ljudi s kronično psihotično duševno motnjo.

V dosedanjih srečanjih so poskušali osvetliti probleme prepoznavanja in zdravljenja bolezni v različnih obdobjih njenega razvoja in v njenih različnih pojavnih oblikah. Tokratno srečanje pa je bilo namenjeno sodelovanju bolnikov pri zdravljenju, kar je eden ključnih problemov obvladovanja vsake bolezni in še posebej duševnih motenj.

Na simpoziju so sodelovali priznani domači in tuji strokovnjaki s področja medicine, psihologije in psihoterapije.

V uvodnem delu je dr. Božidar Voljč poudaril problem starejših ljudi s shizofrenijo. Le-ti zaradi bolezni in socialnega položaja težje rešujejo svoje probleme, veliko jih je na milost in nemilost prepuščenih neprijaznim okoliščinam. Za tiste brez  razumevajočih sorodnikov pa je revščina neizogibna spremljevalka. Dodal je še, da je to skupina ljudi s posebnimi potrebami, in ker bo takšnih bolnikov vedno več, bo naraščal tudi javno-zdravstveni pomen njihovih potreb.

Andrej Žmitek se je dotaknil problema pomanjkljivega sodelovanja bolnikov pri zdravljenju z zdravili, kar sodi med večje probleme terapevtskega dela na področju shizofrenije. Pred leti so razlog pomanjkljivega sodelovanja iskali predvsem v stranskih učinkih antipsihotikov, danes pa je nabor dejavnikov bistveno širši, učinek teh pa skušajo razumeti glede na celotno situacijo konkretnega bolnika.

Novak- Šarotar Brigita je govorila o prodromih prve psihotične epizode. Prodrom je zgodnji simptom (ali skupina simptomov), ki lahko nakazuje začetek bolezni, preden se zanjo značilni simptomi sploh pokažejo. Zgodnje prepoznavanje in ukrepanje v prodromalnem obdobju psihotične motnje je predmet mnogih raziskav. Prav tako pa zahteva dodatne raziskave tudi sodelovanje bolnika pri zdravljenju v prodromalnem obdobju.

Anton Grad je z vidika nevrologa predstavil kognitivne motnje, uvid v bolezen in sodelovanje pri zdravljenju. Slab uvid in kognitivne motnje so namreč odgovorni za slabše vsakdanje psihosocialne stike in slabšo kvaliteto življenja. Rezultati raziskav uporabe atipičnih antipsihotikov naj bi bili glede izboljšanja uvida v bolezen obetavni.

Janez Mlakar je govoril o specifičnih kognitivnih motnjah  pri bolnikih s shizofrenijo in o njihovem vplivu na sodelovanje. Poudaril je, da je nesodelovanje bolnikov s predpisano terapijo še zlasti visoko pri psihiatričnih boleznih. Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko na to vplivajo tudi okvare kognitivnih funkcij. Zaključki raziskav niso enoznačni, niti ne ponujajo kakega enostavnega napovednega dejavnika bolnikovega nesodelovanja.

Zoran Vodopivec je predstavil problem uvida in zaupanja. Klinična opažanja zagovarjajo trditev, da bolniki s shizofrenijo vendarle zmorejo zaupanje v terapevta, kar lahko potem odločilno vpliva na sodelovanje pri zdravljenju.

Matej Kravos je predstavil referat z naslovom Shizofreni in njegov psihiater ali nov družinski član. Povedal je, da je najpomembnejši dejavnik kvalitete sodelovanja primeren odnos (oseba s shizofrenijo – psihiater), pacientov osebni občutek stiske ali obolenja, ki je lahko v nasprotju z zdravnikovim mnenjem o duševni motnji ali potrebni terapiji, dobra in učinkovita komunikacija. Bistveno vlogo igrajo posameznikova prepričanja o zdravju in zdravljenju. Najpogostejši vzrok za visok odstotek bolnikov s shizofrenijo, ki prenehajo izpolnjevati terapevtska navodila, so slab uvid, pojmovna neorganiziranost in upad kognitivnih funkcij.

Aleš Kogoj je govoril o bolnikih s shizofrenijo in njihovih svojcih. Dejstvo je, da se podaljšuje tudi življenjska doba bolnikov s shizofrenijo. Vedeti pa moramo, da bolniki s shizofrenijo v starosti predstavljajo dve skupini: bolniki z zgodnjim začetkom bolezni, ki so se postarali, in bolniki s poznim začetkom bolezni. Pri zdravljenju starejših bolnikov s shizofrenijo pa se zdravstveni delavci srečujejo z novimi izzivi zaradi sprememb klinične slike, sprememb farmakokinetike in farmakodinamike, kombiniranega zdravljenja s spremljajočimi telesnimi boleznimi, ki so v višji starosti pogostejše, dilemami ob opaženem upadu kognitivnih funkcij in nenazadnje z novimi izzivi s socialnega področja.

Jože Ramovš in Ksenija Ramovš sta pripravila referat z naslovom Razklanost med zdravim staranjem in odporom do starosti. Prispevek govori o preprečevanju psihosocialnih motenj v današnjih razmerah staranja prebivalstva. V prvem delu ugotavlja, da se zaradi ambivalentnega javnega mnenja do starosti in staranja veča nevarnost te motnje zlasti pri ljudeh z rizično psihično strukturo. V zadnjem delu pa prikaže socialno mrežo preventivnih programov za kakovostno staranje in krepitev medgeneracijske solidarnosti, ki jih je razvil in jih uvaja Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Urban Groleger je govoril o sodelovanju bolnikov v akutni fazi bolezni. Akutno poslabšanje bolezni je heterogeno stanje, ki se lahko klinično kaže z različnimi simptomi, znaki in sindromi, ki imajo različen vpliv na sodelovanje bolnika pri zdravljenju. Akutna psihoza pa ponuja različne možnosti, da lahko sodelovanje izboljšamo in se s tem izognemo uporabi bolj restriktivnih oblik zdravljenja. Po drugi strani pa bi bilo napak pričakovati, da je to mogoče pri vseh bolnikih z akutno psihozo, saj je bolezen nujno zdraviti, odklonilnost pa je pogosto posledica z boleznijo povezanega manjšega uvida in kritičnosti bolnika.

Kocmur Marga in Novak - Šarotar Brigita sta predstavili SPECT študije pri depresiji in shizofreniji, Busche Chris je govoril o umrljivosti pri shizofreniji, Bitter Istvan je predaval o uvidu, uporih in sledenju terapevtskim navodilom pri shizofreniji. Zadnji referat je predstavil Kokoszka Andrzej, govoril pa je o doprinosu  disperzibilnih (v vodi topnih) tablet pri zdravljenju shizofrenije.