Avtor: Klemen Jerinc, datum: 15.12.2011

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je med 27. in 29. septembrom odvijal tradicionalni Festival za tretje življenjsko obdobje. Na otvoritveni slovesnosti je zbrane najprej nagovoril ljubljanski župan gospod Zoran Janković, ki je poudaril, da Ljubljana postaja mesto, prijazno starejšim, in s tem prijazno vsem meščanom in meščankam, prav tako pa tudi obiskovalcem. Izpostavil je, da mesto delajo ljudje, ki v njem živijo. Poleg župana so imeli govore še predsednik mestne zveze upokojencev Ljubljana gospod Marjan Sedmak, državna sekretarka dr. Anja Kopač Mrak in predstavnica ministrstva za delo iz Azerbajdžana. Pri vseh govorcih je bilo razbrati, kako pomembno je medgeneracijsko povezovanje in medgeneracijska solidarnost. Na otvoritveni slovesnosti je sodelovalo tudi več nastopajočih. Posebne pozornosti je bila deležna folklorna skupina Cof s svojimi nošami in zanimivim plesnim izborom. Ob koncu otvoritvene slovesnosti pa nas je s svojim glasom navdušila sopranistka Milena Morača.

Na festivalu so potekala številna predavanja z domačimi in tujimi predavatelji, ki so spregovorili o različnih temah, med katerimi gre gotovo izpostaviti tematiko prostovoljstva, z mednarodno konferenco o prostovoljstvu pri nas in v Evropi. Na konferenci so poleg slovenskih predstavnikov sodelovali še strokovnjaki, ki delajo na področju prostovoljstva na Hrvaškem, Madžarskem in v Veliki Britaniji. Predstavljene so bile podobnosti in razlike pri prostovoljskem delu.

Tema drugega predavanja je bila medgeneracijsko podjetništvo. Kakšno vlogo imajo pri tem starejši strokovnjaki? Slednji prostovoljsko prenašajo svoje strokovne izkušnje na mlajše rodove in s tem pomagajo pri razvoju medgeneracijskega podjetništva. Ta vrsta podjetništva se je najbolj spontano razvijala na podeželju, kjer so se izkušnje starejših ljudi prenašale na mlajše rodove. Stari očetje so na sinove in vnuke prenašali svoja tehnična znanja, prav tako pa so stare mame prenašale svoja gospodinjska znanja na hčere, snahe, vnukinje. Danes je tega prenosa znanj na mlajše rodove precej manj, ker v družinah večinoma živita samo dva rodova. Redkeje živijo skupaj tri generacije, pravi fenomen pa v slovenskem prostoru predstavljajo družine,  kjer živijo štiri generacije skupaj.

Na ostalih predavanjih na temo prostovoljstva so bile predstavljene dobre prakse prostovoljskega dela na zahodnem Balkanu in prakse prostovoljstva v lokalni skupnosti. Govorniki so poudarjali pomen prostovoljstva, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja posameznika.

Zanimivo je bilo tudi predavanje o medgeneracijskem prostovoljstvu v izobraževanju in vseživljenjskem učenju. Na prejšnjih festivalih je bilo veliko govora o vseživljenjskem učenju in o problemu dostopnosti do izobraževanja za tiste starejše ljudi, ki so bolj oddaljeni od mestnih središč. Na tem festivalu pa je bilo več govora o medgeneracijskem prostovoljstvu v izobraževanju. Na kakšen način so v izobraževanje in vseživljenjsko učenje vključeni prostovoljci, kakšna je njihova vloga in kje še vidijo možnosti za vključitev novih prostovoljcev.

Poleg  predavanj, okroglih miz in delavnic je na festivalu potekal tudi bogat kulturni program. Predstavilo se je več generacij z različnimi vsebinami, igrale so godbe, prepevali so različni pevski zbori, od otroških do upokojenskih zborov iz Slovenije in zamejstva. Pripravljene so bile različne plesne točke, kratki skeči, predstavljali so se ljudski godci in še bi lahko naštevali. Predvsem pa je razveseljujoče dejstvo, da je toliko ljudi pripravljeno nastopati na festivalu prostovoljno. Tudi tukaj se kaže kako močno razširjeno je prostovoljstvo pri nas. To je prostovoljstvo, ki ga ljudje ne jemljejo kot dejavnost za sprostitev, za samopomoč, in ravno tem dejavnostim bi morali v prihodnje nameniti več podpore.

Prostovoljstvo je v slovenskem prostoru zelo močno prisotno, in v letu 2011 smo končno dočakali Zakon o prostovoljstvu. Slednji ureja področje prostovoljskega dela, ki je bilo do sedaj v več segmentih slabo urejeno. Predvsem pa gre poudariti, da je prostovoljcev premalo, da bi pokrili vse potrebe ljudi. Brez prostovoljcev pa bi bil marsikateri človek prikrajšan za nasmeh, prijazno besedo in topel stisk roke.