Avtor: Tomo Korošec, datum: 26.6.2012

Virtualni gospod Peter (ali pa gospa Ana, je vseeno), prestavljen v resničnost, bo imel hud problem. Pravzaprav bo problem on sam. No, ne čisto sam. Gospodov Petrov bo – v Evropi, zaenkrat – preprosto preveč in ne bodo se mogli zanašati na »dom«.

Tako so spoznale socialna antropologija, gerontologija, sociologija ter statistika, ki je vzela v roke svoja orodja, signale sta sprejeli ekonomija in politika, ter – sklicujoč se druga na drugo – ugotovile, da so se v evropski demografski strukturi izvršile korenite spremembe. Imenujejo se staranje prebivalstva. Mednarodna strokovna javnost jih zaznava, jim posveča svojo pozornost in tipa za rešitvami. Kako bo to šlo dalje, bomo videli, a pričujoči zapis nima tega namena.

Da je gospod Peter samo eden izmed kazalnikov teh sprememb, je očitno. Saj ne more biti edini primer staranja, da bi moglo zadoščati, če se govori samo o »primeru gospoda Petra«. Tako je postal Peter še onomaziološki problem: kako se temu reče (kar je gospod Peter s svojo zgodbo), da se bo vedelo, da govorimo o njem, ne pa o čem drugem. Ko so govorili o njem v angleščini, so ga poimenovali singleton. Angleščina bi imela na izbiro izraza single man/woman, a čeprav beseda singleton lahko pomeni tudi 'samec', se zdi za angleščino prenos osnovnega pomena iz iger s kartami res primernejši.

O singletonih bomo seveda govorili tudi po slovensko. Naslonitev na ustreznično razmerje single man/woman - samec/samica, opisno samski moški/-a ženska, je za slovenščino slabo glede na izrazoslovno teorijo. Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč določa za osnovni pomen samec/samica 'žival moškega/ženskega spola', pomen 'neporočen moški/ –a ženska', je na drugem mestu in spričo rahle stilne zaznamovanosti neprimeren za nevtralno poimenovanje. Beseda samotar je sicer nevtralna, vendar za gospoda Petra, kakor se vidi iz opisa v njegovi zgodbi, pomensko neustrezna: gospod Peter ni samotar (angl. solitary, eremite; SSKJ: 'kdor živi sam, brez stikov, povezave z drugimi'), ni samotnež in čudak in ni »po-sili-sam« deseti brat. Gospod Peter seveda je samski (in gospa Ana je samska) in to je stilno nevtralno ter poimenovano ustrezno tudi v posamostaljeni obliki samski/samska, vendar je vloga posamostaljenih pridevnikov na -ski bolj nanašanjska kakor označevalna (Podlimbarski, Štajerska, Prekomorska), zato so okorni sobesedilno, npr. v dom so sprejeli pet samskih.

Slovenščina lahko tvori poimenovanja avtonomno, npr. za predmetni svet materialne kulture (recimo v zgodovinskem razvoju čebelarskega, rokodelskega, poljedelskega, gozdarskega, lončarskega, ribiškega itd. izrazja), lahko pa se tvorbeno (pojmovno, poimenovalno ali oboje) nasloni na dajalni jezik. V gramatiki, pravu je bila to nekoč v precejšni meri latinščina, v razcvetu knjižne slovenščina druge polovice devetnajstega stoletja nemščina, v sodobnosti zlasti angleščina.

Da bi udobno prevzeli besedo singleton ('edina karta določena barve v roki'), kakor so jo za razpravljnje o gospodu Petru uporabili v angleščini, za slovenščino ne pride v poštev. Prevzemanje je poslednja možnost.

Angleška single v besedi singleton prek prenosa iz bridža oz. iger s kartami deloma izraža »samost«, »edinost« glede na kaj (tj. glede na ostale barve kart v roki), ne zajema pa druge pojmovne sestavine, ki je skupaj s single kriva, da se z gospodom Petrom sploh ukvarjamo, tj. star, saj dokler je bil Peter samski, pa (še) ni bil star, tudi ni bil poimenovalni problem. Leksikografsko bi bila naloga tako povečana še za podatek, da gre za osebo. Ko bo Webster v svoj razvid zajel besedo single-ton v aktualnem pomenu, bo moral pristaviti še (četrti) pomen z razlago, ki bo prinašala podatek, da se nanaša na osebo, ki je sama (= samska) + stara.

Kljub temu se naslonitev na razmerje: angleška besedna podstava single s slovensko sam (ne pa 'edini', 'posamezen') še najbolj smotrna. Samostalnikov s pomenom podstavne sestavine sam, ki bi bili primerni za označevanje »primera gospod Peter«, kakor smo za slovenščino pregledali, ni, sta pa glagola samevati in samovati, ki – značilno – nista razvila vsak svojega izglagolskega samostalnika. Samevati (sedanjik samevam) z zmeraj naglašenim é v priponi (-éva-), kot npr. vidévati, je v SSKJ s prvim pomenom 'biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi' blizu pomenu za samotarja, tako da je za našo nalogo neustrezen. Glagol samovati (sedanjik samujem), ki ga SSKJ sicer šteje za starinskega in mu v celoti pripisuje pomene in stilnost glagola samevati, pa je z zmeraj naglašenim á v priponi -ova-/-eva- (kupovati, pričevati), za tvorbo izglagolskega samostanika prost: samoválec, hkrati pa priponsko obrazilo za delujoče osebe -lec dodaja smostalniku nekaj dinamičnosti (kot stanovati – stanovalec).

To je torej predlog: gospod Peter – singleton – je samovalec, gospa Ana pa samovalka, in upati je, da njuno samovánje vsaj ne bi bilo nikomur v napoto.