Med članki, prikazi iz svetovne literature in poročili, ki jih nudi ta številka, se v uvodniku ustavimo ob enem od prikazov in pri poročilih iz kongresov.

S staranjem novih generacij se hitro spreminjajo pozna življenjska obdobja. Z novimi modeli staranja se med mlajšimi generacijami starejših uveljavlja trend, da bi ostali mladi, kolikor je mogoče dolgo. Ta prispevek prikazuje nekaj socialnih kazalnikov mladih starih (starih od 55 do 74 let), pri čemer primerja položaj v osmih izbranih evropskih državah. Analiza kaže na signifikantne razlike med osmimi državami, socialni pogoji za aktivno staranje se razlikujejo po Evropi. Vsekakor so v vseh državah mladi stari bolj usmerjeni k novim idejam in novim dejavnostim, kot velja to za starejše starostne skupine.

Dejaven življenjski slog je eden izmed ključnih napovednikov kakovostnega staranja. Pomen ukvarjanja s prostočasnimi dejavnostmi za različne pozitivne biopsihosocialne izide v pozni odraslosti podpirajo tako teoretski modeli (npr. teorija dejavnosti) kot tudi rezultati številnih empiričnih raziskav. V prispevku predstavljava ugotovitve slovenske raziskave o ukvarjanju s prostočasnimi dejavnostmi v pozni odraslosti, v kateri je sodelovalo 243 starejših oseb (65 let ali več). Preučili sva njihovo splošno raven dejavnosti, raznolikost prostočasnih dejavnosti, v katere se vključujejo, ter ukvarjanje z desetimi različnimi vrstami dejavnosti, in sicer glede na spol, starost, izobrazbo ter stan sodelujočih. Ugotavljava, da se starejši odrasli v povprečju ukvarjajo s 30 izmed 55 prostočasnih dejavnosti, ki jih zajema Vprašalnik prostočasnih dejavnosti. Pri tem se jih največ in tudi najpogosteje udejstvuje v dejavnostih z ožjimi socialnimi partnerji, fizičnih delih ter miselnih dejavnostih, najmanj in tudi najmanj pogosto pa v povprečju uporabljajo sodobno tehnologijo. Višja starost in nižja raven dosežene izobrazbe se najbolj dosledno povezujeta z manj dejavnim življenjskim slogom starejših. Na splošno pa rezultati kažejo, da so starejši odrasli v povprečju razmeroma dejavni in meniva, da bi bilo potrebno k vključevanju v raznolike prostočasne dejavnostmi spodbuditi predvsem posameznike, ki o manj dejavni, bodisi zaradi starostnih stereotipov, zmotnih prepričanj o lastnem psihosocialnem delovanju, bodisi zaradi drugih dejavnikov, ki jih ovirajo pri vzpostavljanju bolj dejavnega življenjskega sloga.

Primerjava deleža celotnega prebivalstva Slovenije, ki ga ogroža revščina v zadnjih letih, pokaže, da je po tem kazalniku Slovenija še vedno na boljšem od povprečja EU-27, drugačna pa je podoba pri starejšem prebivalstvu, pri katerem je na slabšem, zlasti to velja za ženske. V tem prispevku prikazujemo nekatere rezultate uradne statistike v Sloveniji in EU-27 ter jih dopolnjujemo z ugotovitvami iz obsežne nacionalne Raziskave o potrebah, potencialih in stališčih starejših ljudi v Sloveniji, ki kažejo potencialno izpostavljenost revščini med starejšimi ženskami pri nas. Inštitut Antona Trstenjaka je leta 2010 opravil terensko raziskavo na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starih 50 let in več. Med 1047 anketiranci, ki so odgovorili, je bilo 615 (58,7 %) žensk. Uradni statistični podatki kažejo, da je izpostavljenost revščini najvišja med starejšimi ženskami, ki niso na trgu dela, so starejše od 65 let, ter med najemnicami stanovanj. Ženske so bolj izpostavljene revščini na stara leta, saj živijo dlje kot moški, imajo nižje dohodke in v skladu z rezultati naše raziskave ima večina žensk, starih 50 let in več, nižjo izobrazbo od moških, v povprečju le 29 let delovne dobe (moški 35 let) ter so upokojene 15 let (moški 13 let). Našteti dejavniki pa vplivajo na blaginjo posameznika. 

Staranje populacije ima za posledico spremembo družbenih, socialnih in ekonomskih razmerij. Vpliva tudi na obseg in vrsto zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Med obravnavanimi bolniki je iz leta v leto več starejših ljudi, opazno se povečuje potreba po kurativni zdravstveni negi, medtem ko je število opravljenih preventivnih obiskov pri starejših zanemarljivo.

Slovenska zveza društev bolnikov z osteoporozo je leta 2008 izdala knjižico z naslovom: Vse kar moram vedeti o osteoporozi (2. predelana in razširjena izdaja). Kot glavni avtor in urednik se je podpisal doc. dr. Tomaž Kocijan, dr. med., spec. endokrinolog. Knjižica na zanimiv in razumljiv način govori o osteoporozi, preprečevanju in zdravljenju le-te, na koncu pa so dodane še praktične vaje za ohranjanje lepe drže in močnih kosti.

Poročilo o generacijah z naslovom Generacije – strukture in odnosi (Generationen – Strukturen und Beziehungen), ki je bilo leta 2008 objavljeno v knjižni obliki, je skupno delo švicarskih strokovnjakov: psihologinje Pasqualine Perrig-Chiello, sociologa in gerontologa Françoisa Höpflingerja in sociologa Christiana Suterja.

Svetovna zdravstvena organizacija je v okviru svetovnega dneva zdravja 2012 izdala knjižico z naslovom Zdravje letom doda življenje. V 26 strani dolgi knjižici so predstavljene ključne točke, demografija staranja, epidemiologija staranja prebivalstva in ukrepi v povezavi s staranjem in zdravjem. Na zadnjih dveh straneh sta zapisani še priporočena literatura, če želimo poglobiti znanje, in metode ter viri podatkov, ki so jih uporabili za pripravo knjižice.

Karl Pillemer, znani ameriški gerontolog, si je v pet let trajajočem projektu, ki ga je poimenoval Projekt dediščina (ang. Legacy project), zadal obsežno nalogo – zbrati čim več pomembnih in uporabnih informacij in nasvetov »ekspertov«, kot je poimenoval starejše Američane. Izhajal je iz prepričanja, da so starejši, ne glede na to, iz katerega strokovnega ali družbenega položaja izhajajo, eksperti za življenje. O tem pričajo njihova preživeta življenja, ki so bolj kot pri katerikoli drugi trenutno živeči generaciji vsebovala tudi hude življenjske preizkušnje, vojne in pomanjkanje.

Ocenjuje se, da na svetu živi 30 milijonov ljudi z demenco, to število pa naj bi se podvojilo vsakih 20 let. Ljudem z demenco nego in oskrbo v večini primerov nudijo neformalni ali družinski oskrbovalci. Nega in oskrba sta pogosto zelo zahtevni. Če bolnikov z demenco ne bi oskrbovali družinski oskrbovalci, bi v večjem številu in bolj zgodaj v razvoju bolezni potrebovali institucionalizirano oskrbo, kar bi močno obremenilo državne blagajne. Toda takšna oskrba velikokrat vodi v izčrpanost in slabšo kvaliteto oskrbovalcev.

Študentka Natalija Majcen je za diplomo na Fakulteti za socialno delo opravila raziskavo med člani Društva upokojencev v svojem domačem kraju, Polenšaku v Prlekiji. Vanjo je zajela priložnostni izbor 93 članov tega društva. Anketirala jih je z zaprtim vprašalnikom, ki vsebuje 25 vprašanj.

Današnja družba se srečuje s pojavom vedno večjega števila starejših ljudi. Ta trend bo v prihodnjih desetletjih še naraščal. S staranjem narašča število bolezni in posledično tudi število zdravil, ki jih ljudje jemljejo. Pri navodilih, ki so priložena zdravilom, lahko preberemo, kakšne stranske učinke imajo zdravila. Ob uživanju nekaterih zdravil je vožnja prepovedana. V želji po boljši ozaveščenosti in večji varnosti je nastal projekt Zdravila in prometna varnost, v organizaciji katerega sta bili izpeljani dve samostojni strokovni konferenci. Tema pa se je pogosto pojavljala tudi na drugih strokovnih srečanjih in izobraževanjih.

ZDA: Uživanje rib, oreščkov, piščanca v povezavi z Alzheimerjevo boleznijo

SLO: Za starejše bolnike

KANADA: Bolniki z demenco in možganska kap

ZDA: Starejše ženske v ZDA in revščina

BRAZILIJA, JUŽNA AFRIKA: Starejši ljudje so v Braziliji in Južni afriki večinoma srečni

ZDA: Dnevna fizična aktivnost v povezavi s preventivo Alzheimerjeve bolezni

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Pojem dolgotrajna zdravstvena nega je sestavljen iz treh besed. Prva, dolgotrajna, poudarja, da gre za dejanje, ki traja daljše obdobje. Drugo in tretjo besedo pa združimo v besedno zvezo, zdravstvena nega, ki označuje strokovno disciplino, ki obravnava posameznika, družino, posamezne skupine in družbeno skupnost v času zdravja in bolezni v vseh življenjskih obdobjih s ciljem, da se doseže čim višja stopnja zdravja. Njene naloge so krepitev in ohranjanje zdravja, pomoč pacientom pri doseganju neodvisnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti, sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Nosilna poklica dolgotrajne zdravstvene nege sta diplomirana medicinska sestra in zdravstveni tehnik. Diplomirana medicinska sestra na področju oskrbe usklajuje delo drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, kot so bolničarji-negovalci.

Besedno zvezo kronične nenalezljive bolezni sestavljajo tri besede. Slovar slovenskega knjižnega jezika definira besedo kroničen kot »ki se počasi razvija in dolgo traja, se ponavlja«, nalezljiv kot »ki ni nalezljiv«, ki se torej, ne prenaša z osebe na osebo in besedo bolezen kot »motnjo v delovanju organizma«.

Gospod Peter, zmeren pri jedači in pijači ter zadržan pri prakticiranju drugih telesnih užitkov, je prebrodil leta, ko je nekaj njegovih vrstnikov pri petdesetih pokosil infarkt. Da je pri sedemdesetih še lahko odložil odhod v pokoj, gre nekaj zaslug podedovanim trpežnim genom in – medicini, ki je uspešno, zmeraj uspešneje, dušila pojave staranja in prvih poklicnih bolezni. V firmi so ga porabili do zadnjega, saj je bil voljan prevzemati delovne naloge v raznih krajih, kjer so potekale montaže. Treba mu je bilo zgolj napolniti potovalko in zakleniti samsko stanovanje. Sicer pa je bilo tako od vsega začetka: ko so si kolegi njegovih let ustvarjali družine, je bil gospod Peter zdoma pri delovnih opravilih, s čimer si je sicer nekaj malega prihranil (»za stara leta«), a ker se pri izbiranju neveste ni utegnil preveč ustavljati, je bil nazadnje pred odhodom v pokoj brez družine. Taki gospodje pozneje sicer radi modrujejo, da »nobena ni bila prava«, a to niti kot tolažba ni kaj prida. Navsezadnje, tudi potencialne neveste lahko sumničavo sklenejo, da mora biti s takim še-zmeraj-fantom nekaj narobe, če se pri teh letih še ni oženil. Kakorkoli že, ko se je gospod Peter stopil v pokoj, je bil glede na svoja leta še povsem »opravilno sposoben«. Sprijaznjen s svojim samskim stanom je sprejemal, kar je življenje ponujalo: z družbo prijateljev, dobrih prijateljev, bi se dalo reči, je hodil v hribe, bral znanstveno fantastiko in ob torkih igral tarok. Če se natanko pretehta, gospod Peter po naravi ni ne samotar ne pustež. Nihče ga ni štel za čudaka ali – bognedaj – za ljudomrzneža. Vedel pa je, to že, da pride čas, ko bo toliko betežen, da bo potreboval pomoč že pri drobnih vsakdanjih opravilih. S svojimi, ker jih ni imel, ni mogel računati, z institucijo, ki se temu posveča, pa je. Takrat bo šel v dom (»dom za ... », plus različno duhoviti evfemizmi za nadležne starčke).

Od 28. maja do 1. junija je v Pragi na Češkem potekala 11. globalna konferenca o staranju, ki jo je organizirala IFA (International Federation on Ageing). Geslo tokratne konference je bilo Staranje povezuje. Glavni poudarki so sledili smernicam Madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju (MIPAA), zato je bila ena izmed osrednjih tem tehnologija, ki se korenito spreminja in prilagaja potrebam starih ljudi. Velik del programa je bil namenjen starosti prijaznemu okolju in dolgotrajni oskrbi. Številna predavanja so se navezovala na zdravo in aktivno staranje ter potencialno ranljivost starejših: delo in starajoča se delovna sila, dostop do znanja, izobraževanja in usposabljanja, dohodkovna varnost, socialno varstvo in preprečevanje revščine.

Konferenca, ki sta jo v okviru evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami pripravili Finska in Evropska komisija, je bila v Joensuuju, prestolnici Karelije, 20. marca 2012. Udeležilo se je je 130 udeležencev iz 24 držav: Albanije, Avstrije, Anglije, Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Grčije, Latvije, Madžarske, Malte, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske. Iz Slovenije je bil prvi dan poleg mene tam še g. Aleš Kenda. Evropska komisija je krila stroške trem predstavnikom AGE Platform Europe, med njimi tudi meni. Na konferenci sem predstavljal tudi Inštitut Antona Trstenjaka.

Konferenca z naslovom HOSPAGE - Aging health force – aging patients, je potekala v organizaciji HOPE (European Hospital and Healthcare Federation), European Observatory on Health Systems and Policies in Deutsche Krankenhaus Gesellschaft, v Berlinu od 11. do vključno 13. junija. Udeležil sem se je kot povabljeni govornik v imenu AGE Platform Europe in Inštituta Antona Trstenjaka.

V Centru Evropa v Ljubljani je 29. marca potekal strokovni posvet z okroglo mizo. Namenjen je bil medgeneracijskemu prenosu znanja ob spodbujanju aktivnega staranja. Posveta se je udeležilo okoli 100 udeležencev, pretežno s področja socialnega varstva, podjetništva, univerze, mladinskih organizacij, sindikatov in nevladnih organizacij. Dogodka se je udeležila tudi predstavnica Inštituta Antona Trstenjaka.

V sredo 14. decembra smo praznovali 10 let delovanja Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ljubljana. Društvo je bilo ustanovljeno 12. decembra 2001 z namenom lajšanja socialnih in psihosocialnih stisk in težav starih ljudi, izboljšanja njihovega socialnega položaja, preprečevanja njegovega poslabšanja ter ustvarjanja pogojev za smiselno in kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov. Prav tako pa je cilj društva tudi priprava srednje generacije na lastno starost, skrb za dobre odnose in solidarnost med vsemi tremi generacijami in za njihovo povezovanje v smiselno celoto. Doseganje teh ciljev je usmerjeno tako na posameznika, ki je vključen v delo društva in njegove programe, kot tudi v ozaveščanje širše družbe. Vse oblike druženja in pomoči, ki se izvajajo v okviru društva, pripomorejo k zmanjševanju osamljenosti, krepitvi telesnega in duševnega zdravja in posledično k splošnemu izboljšanju kakovosti življenja starih ljudi in ljudi, ki se z njimi družimo.

Čeprav Velenje med slovenskimi mesti velja za najmlajše, je med njimi vzor starosti prijaznega mesta. Od leta 2009, ko so se pridružili družini slovenskih mest, ki so starosti prijazna po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, se je v Velenju zgodilo marsikaj, kar je sicer velenjsko, bilo pa bi starosti prijazno tudi v kateremkoli drugem mestnem okolju.