Avtor: Ksenija Saražin Klemenčič, datum: 26.6.2012

Poudarki srečanja so bili na predstavitvi evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012 ter z njim povezani vlogi trga dela starejših delavcev, predstavitvi primera dobre prakse (prenos znanja v podjetju Paloma), na izkušnjah z aktivnim staranjem in medgeneracijskim prenosom znanja ter na pogledu mladih na slednje.

Evropsko leto 2012 in z njim povezana vloga starejših delavcev na trgu dela

V uvodnem nagovoru je Nataša Goršek Mencin, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, omenila nekaj rezultatov raziskave v okviru EU, ki govorijo v prid podaljševanja udeležbe starejših delavcev na trgu dela, po katerih se na primer znatno število anketiranih strinja, da je treba delati dlje, tj. tudi preko starosti 65 let, ter da se starejši čutijo za to sposobni.

Ob tem je zanimivo ozreti se na prve rezultate ekonomsko-socialnega dela raziskave o Potrebah, zmožnostih in stališčih starejših ljudi v Sloveniji (Saražin Klemenčič, 2011), ki kažejo mnenje anketiranih, ki so nekoč bili ali so še zaposleni, o možnosti za nadaljnje sodelovanje v službi po upokojitvi. Največ (104 od 217 ali 47,9 %) jih je odgovorilo, da jih tega ne bi želelo, medtem ko jih je (62 od 217 ali 28,6 %) odgovorilo, da bi to želeli in menijo, da bo to tudi možno, 23 od 217 ali 10,6 % pa jih meni, da bi še sodelovalo, vendar, da za to ne bo možnosti.

Pri odgovoru na vprašanje, kaj in kako nameravajo sodelovati pri poklicnem delu po upokojitvi, pa so bili med sicer maloštevilnimi odgovori (odgovorilo jih je le 24 od vprašanih 259 ali slab odstotek) zaposlenih v domačem podjetju in kmetov ter gospodinj, da nameravajo še delati, dokler bo to v njihovi moči.

Posvet in okroglo mizo je vodila Marta Zupančič z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki je omenila tri vidike staranja, s katerimi se soočamo: aktivno staranje zaposlenih z vseživljenjskim učenjem, udeležba v družbi (boj proti osamljenosti) ter samostojno življenje. Povzela je tudi nekaj poudarkov iz prispevka zadržane Damijane Košir, direktorice Direktorata za trg dela in zaposlovanja z istega ministrstva: udeležba na trgu dela s prožnejšim zaposlovanjem, doprinos starejših k družbi ter zlasti medgeneracijski prenos znanj z uvedbo mentorske sheme, saj je znano, da medgeneracijski timi zaradi svoje raznolikosti prispevajo k večji inovativnosti in produktivnosti.

Predstavitev primera dobre prakse

Primer dobre prakse prenosa znanja od starejših k mlajšim je podal Darko Bračič, predsednik uprave podjetja Paloma, ki je ob predstavitvi podjetja med drugim povedal, da je več kot 70 % zaposlenih starejših od 45 let ter da bo znatno število zaposlenih kmalu izpolnilo pogoje za upokojitev in morajo zato skrbeti za dotok mladih ter hkrati za izkoristek zmogljivosti starejših delavcev. Pri tem so naleteli na težave, saj starejši niso vedno hoteli biti mentorji mladim, ker so se bali njihove konkurence. Kljub temu je podjetju uspelo, da so poskrbeli za prenos znanja, saj je industrija papirja dejavnost, ki splošno gledano ni privlačna, zato ni fluktuacije. V podjetju skrbijo tudi za inovativnost, sodelujejo z izumiteljem Petrom Florjančičem, s pomočjo katerega so patentirali proizvod, ki se trži po vsem svetu (Paloma slinček).

Izkušnje z aktivnim staranjem in medgeneracijskim prenosom znanja ter pogled nanj z vidika mladih

Izumitelj Peter Florjančič, ambasador evropskega leta 2012, ki nam pri svojih 93 letih daje lep zgled aktivnega staranja s prenosom znanja na mlajše, je predstavil svojo zanimivo življenjsko zgodbo. Srečal je veliko znanih osebnosti iz sveta politike, filma in industrije, za katere je delal kot izumitelj. Poudaril je, da starost ni ovira za ustvarjalno delo, saj to 'koristi možganom, in če so možgani v redu, je potem vse drugo v redu'. Vedno je delal v razvojnih oddelkih, kjer so najprej raziskali potrebe trga, šele potem je sledil izum in nov izdelek. Družba potrebuje nove ideje, ki so gonilna sila razvoja.

Medgeneracijski prenos znanja z vidika mladih

Pogled na medgeneracijski prenos z vidika mladih je podala Sara Brglez iz Mladinskega sveta Slovenije, ki je tudi poudarila pomen pripravništva in vajeništva ter opredelila formalni, neformalni in priložnostni prenos znanja. Formalni prenos znanja, ki poteka v šoli, je treba udejanjiti z neformalnimi oblikami prenosa, v obliki pripravništva in s priložnostnim prenosom znanja ob zgledu starejših, ki lahko prispevajo k napredku. Mladi se na ta način uspešno vključujejo na trg dela. Spodbujati jih je treba, da se lotijo tudi 'neprivlačnih dejavnosti', ter jim omogočiti, da doživljajo delo kot vrednoto. Prenos znanja potrebujemo v vseh fazah življenja in do njega pridemo v velikem obsegu s priložnostnim učenjem.

Okrogla miza

Posvetovanje se je zaključilo z okroglo mizo, na kateri so sodelovali: Dušan Kidrič iz Združenja seniorjev Slovenije, Mirko Miklavčič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Goran Lukič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Metka Penko Potlačen z Gospodarske zbornice Slovenije, Darko Bračič iz Palome ter Sara Brglez iz Mladinskega sveta Slovenije.

Najprej so omenjeni podali osebne izkušnje s področja medgeneracijske solidarnosti, ob katerih ugotavljajo, da mladi sedaj pozno vstopajo na trg dela in da je prenos znanja nanje naložba, ki se povrne. Sledila je razprava o počasnem 'mehkem' odhodu starejših delavcev s trga dela, da bi postopoma izstopali in hkrati uvajali mlade ljudi. Pripravništvo je bilo nekaj časa odrinjeno iz prakse (ne iz zakonodaje), zadnja leta pa se mu spet pripisuje pomembno mesto pri prenosu znanja. Zadnja tema pa je bila upravljanje s človeškimi viri (starejšimi), kjer velikokrat prihaja do zmotnega mnenja, da so starejši delavci dragi, vendar temu ni tako.

Zaključek

Posvet je bil zanimiv še zlasti v luči dejavnosti Inštituta Antona Trstenjaka, ki uresničuje medgeneracijski prenos znanja s programi organiziranega prostovoljskega dela za kakovostno staranje in sožitje generacij.

OSTALA LITERATURA:

Saražin Klemenčič Ksenija (2011). Socialno-ekonomski položaj starejših ljudi v Sloveniji. V: Kakovostna starost, letnik 14, št. 4, str. 3–12.