Avtor: Ksenija Saražin Klemenčič, datum: 26.10.2012

Premožna družba in revna družba soobstajata. Bogastvo ene družbe je zgrajeno na revščini druge.

Thich Nhat Hanh (2012)

Med vzroki za nastanek revščine so lahko izguba dela, pomanjkanje ukrepov družbene skupnosti, da zavaruje najranljivejše skupine ljudi, na primer v obliki socialnega zavarovanja, v katero bi bili vključeni brezposelni in nezaposleni. V revščini se lahko znajdejo ljudje tudi zaradi družbene neenakosti na gospodarskem, političnem in drugih področjih.

Pogosto so revščini izpostavljeni starejši ljudje, zlasti starejše ženske. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji delež starejših ljudi pod pragom revščine in socialne izključenosti višji kot med ostalim prebivalstvom (Kump in Stanovnik, 2011). Še posebej so prizadete ženske, starejše od 65 let, ki so skupaj z nezaposlenimi ter podnajemnicami najbolj izpostavljene revščini (Mednarodni dan …, 2010).

Z revščino se sooča veliko ljudi na našem planetu, jo izkuša, si jo prizadeva odpraviti, pojasniti, nekateri pa v njej vidijo tudi nekaj koristnega. Tako je na primer ameriški sociolog Gans (1971) skušal v revščini najti pozitivni vidik, saj naj bi revščina zagotavljala zalogo slabo plačane delovne sile, ki je pripravljena opravljati umazana dela za nizko plačo. Revščina ustvarja delovna mesta za mnoge poklice, ki služijo revnim in zagotavlja status tistih, ki niso revni.

Kljub nekaterim pozitivnim vidikom revščine prevladujejo njeni boleči negativni vidiki, ki si jih človeštvo prizadeva odpraviti ali vsaj ublažiti. Med ukrepe za zmanjšanje revščine sodijo programi usposabljanja in izobraževanja, subvencije, nižji davki za socialno najšibkejše. Posledice revščine pa blažijo tudi dobrodelne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ, Humana, Unicef, Amnesty International.

Veliko je poti do zmanjšanja revščine, vendar jo je težko izkoreniniti.