Že nekaj let skoraj v vsaki številki revije Kakovostna starost objavimo kako informacijo o dolgotrajni oskrbi in negi onemoglih starih ljudi. Večkrat smo temu vprašanju posvetili velik del revije. Tako je tudi tokrat.

Kakovostna oskrba onemoglih starih ljudi in oblikovanje celovitega nacionalnega sistema za dolgotrajno oskrbo je ena od ključnih demografskih nalog ob staranju prebivalstva. Da bi omogočili vpogled v stanje in možnosti, smo v nacionalni raziskavi o zmožnostih, potrebah in stališčih prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 in več let, imeli tudi obsežen sklop vprašanj o tem. V prispevku smo jih obdelali podatke za vse tri strani, ki omejujejo prostor oskrbe: oskrbovance, oskrbovalce in oskrbovalne programe. Od raziskane populacije jih je v zadnjega pol leta prejemalo pomoč in oskrbo v svoji onemoglosti 13,5 %, druge ljudi je oskrbovalo 19,3 %. Od obojih smo imeli za analizo na voljo vrsto kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter stališč o oskrbovanju, prejemanju oskrbe in oskrbovalnih programih. Med ugotovitvami izstopa, da solidarnost in pomoč onemoglim v družini ni v krizi, ampak je le v hudih težavah, ki zahtevajo javno in strokovno pomoč družinskih oskrbovalcem. Ker le-ti oskrbujejo dve tretjini pomoči potrebnih starih ljudi, si brez njih ni mogoče zamisliti sistema za dolgotrajno oskrbo.

Članek analizira podatke iz raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji, ki se nanašajo na samostojnost in pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Izhaja iz običajne delitve na osnovna vsakodnevna opravila (oblačenje, osebna higiena, uporaba stranišča in kopalnice, hranjenje, vstajanje iz postelje, gibanje po stanovanju) in instrumentalna vsakodnevna opravila (kuhanje in priprava hrane, čiščenje stanovanja, pranje in likanje perila, drobna popravila v hiši, nakupovanje, denarni posli).

Anketiranci iz starostne skupine od 50 do 79 let so skoraj vsi samostojni pri opravljanju osnovnih vsakodnevnih opravil, nato pa začne njihova samostojnost padati. Pri starejših od 90 let pade na polovico ali malo čez, starejši od 80 let pa vse pogosteje rabijo različne oblike pomoči s strani družinske in formalne oskrbe. Glede pomoči pri vsakdanjih opravilih so razlike med moškimi in ženskami zanemarljive.

Pri opravljanju nekaterih instrumentalnih vsakodnevnih opravil (kuhanje in priprava hrane, čiščenje stanovanja ter pranje in likanje perila) so ljudje med 50. in 79. letom prav tako v veliki večini samostojni, nato pa začne njihova samostojnost padati; pri starejših od 90 let jih je pri tem samostojnih manj kot 20 %. Pri drugih instrumentalnih vsakodnevnih opravilih (drobna popravila v hiši, nakupovanje in denarni posli) so samostojni do 74. leta, nato pa njihova samostojnost pada, tako da je starejših od 90 let samostojnih manj kot 13 %. Pri opravljanju teh aktivnosti so precejšnje razlike med spoloma.

Pri opravljanju instrumentalnih vsakodnevnih opravil torej ljudje prej in pogosteje potrebujejo pomoč kakor pri osnovnih.

Spoznavna dejavnost je ena izmed nefarmakoloških metod, ki lahko prispeva k uspešnemu staranju. Empiričnih raziskav, ki bi proučevale učinke urjenja spoznavnih sposobnosti v starosti, pa je še vedno (pre)malo. V prispevku je opisan spoznavni razvoj v pozni odraslosti ter povzetki ugotovitev empiričnih raziskav, ki so proučevale povezanost med spoznavnimi dejavnostmi ter spoznavnim delovanjem pri normativno starajočih se posameznikih, z osredotočenostjo na eksperimentalne raziskave, v katerih so načrtno urili spoznavne sposobnosti. Končno so predstavljena še odprta vprašanja, ki se nanašajo na to tematiko.

Priročnik Družinska oskrba starejšega svojca, ki ga predstavljamo, sta napisala in uredila Jože Ramovš in Ksenija Ramovš. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ga je izdal za ljudi, ki oskrbujejo svojega onemoglega svojca, da bi lažje in bolje opravljali to pomembno in težko življenjsko nalogo. Priročnik je dober pripomoček pri delu na tečaju za družinske oskrbovalce in tudi pri sami oskrbi onemoglega družinskega člana.

V zadnjem času se poraja vse več zamisli o tem, kako izboljšati kakovost življenja v starosti oziroma v vseh obdobjih življenja v smislu medgeneracijske solidarnosti. Zapis, ki sledi, se nanaša na nekatere prakse v Nemčiji oziroma na tri knjižne naslove, v katerih so opisane. Najprej so opisane Nove oblike bivanja (Neue Wohnformen: Neue Lust am Gemeinsinn?) avtorice Eve Wonneberger, nato Mreženje: novo oblikovanje družbenosti in nova arhitektura družbenosti, ki zajema šest študij s področja blaginje, in na koncu Berlinska študija starosti, zelo obsežno raziskovalno poročilo interdisciplinarne skupine raziskovalcev, dejavnih v okviru brandenburške Akademije znanosti.

Avtorji poročila Kanadskega odbora za zdravstvo, z naslovom Potrebe starejših in izčrpanost oskrbovalcev (Seniors in need, caregivers in distress), na 64 straneh odgovarjajo na vprašanje: Katere so prioritete starejših Kanadčanov glede oskrbe na domu? Poročilo je sestavljeno iz več delov, med katere sodijo Uvod, Domača oskrba in starejši ljudje: posnetek stanja v Kanadi, Družinski oskrbovalci, Povezovanje je pomembno, Izzivi družinske oskrbe in Sklepni komentarji. Na koncu so dodani še viri, zahvala in seznam inovativnih praks. Poročilo je obogateno s številnimi slikami, grafi in primeri dobre prakse. Posebni slogi pisave ključnih ugotovitev pa olajšajo branje in razumevanje napisanega.

Na usposabljanju za prostovoljce v Kostelu sem spoznala veliko čudovitih ljudi, od pastorja in njegove žene iz Kočevja do domačinov in gerontodomaćic, kakor oskrbovalke na domu imenujejo Hrvati. Vsi udeleženci tečaja so imeli skupno željo, in sicer kakovostne odnose s starejšimi ljudmi v svojem kraju. Na tem tečaju sem spoznala tudi gospo Ivanko, fizioterapevtko, ki se je pred kratkim upokojila, vendar svoje znanje in izkušnje nesebično deli naprej in pomaga po boleznih in poškodbah pri okrevanju številnim starejšim ljudem na njihovem domu.

Priročnik s praktičnimi nasveti za oskrbovalce starejših ljudi je izdal kanadski Sekretariat za starejše in zdravo staranje (Senior and Healthy Ageing Secretariat) v septembru 2011. Razdeljen je na 11 vsebinskih sklopov, katerih naslovi si sledijo v naslednjem zaporedju: Uvod, Oskrbovalci, Osebna nega in skrb za telesne potrebe, Kakovost življenja, Fizično okolje starejšega človeka, Komunikacija, Pravne zadeve, Priprava na premestitev v institucije za dolgotrajno oskrbo, Konec življenja, Finančna pomoč in Zaključki. Namen priročnika je podati informacije, ki bi lahko koristile družinskim oskrbovalcem oziroma tistim, ki bodo to v prihodnosti postali. Priročnik je bil napisan za potrebe družinskih oskrbovalcev v New Brunswickersu v Kanadi, vendar pa njegova vsebina nudi koristne informacije tudi družinskim oskrbovalcem v drugih državah.

Statistična služba Evropske unije (Eurostat) je ob Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 skupaj z Generalnim direktoratom Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti, Eurofondom ter Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev izdala knjižico, ki vsebuje statistične podatke, povezane z aktivnim staranjem in medgeneracijsko solidarnostjo. V nadaljevanju prikazani poudarki zajemajo demografske spremembe, starejše ljudi in trg dela, prehod s trga dela v upokojitev, počutje, zdravje in zdravstveno varstvo starejših ljudi, njihove življenjske razmere in potrošnjo ter družbeno udejstvovanje.

Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost je nova slovenska knjiga o starejših ljudeh, zlasti o njihovi oskrbi v starostni ali bolezenski onemoglosti. Slovenski prostor je bil takšnega dela zelo potreben. Knjiga bo služila za varen smerokaz politikom pri načrtovanju zapoznelega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, služila bo vodstvom ustanov in organizacij za oskrbo pri usmerjanju njihovega razvoja, prav tako pa tudi upokojenskim in drugim civilnim organizacijam pri njihovi nenadomestljivi vlogi odgovornega pritiska na politiko in izvajalce, da bo oskrbovanje onemoglih v skladu s človeškim dostojanstvom. Poklicne in družinske oskrbovalce ter vse občane bo ta knjiga kakovostno informirala o tem področju življenja, ki je zaradi staranja prebivalstva čedalje bolj aktualno.

NIZOZEMSKA: Gospodinjske skupine

JAPONSKA: Sladkorna bolezen, kot dejavnik tveganja za razvoj demence

ZDA: Možganska kap v povezavi z izgubo spomina

ŠVEDSKA: Ohranjanje spominskih funkcij v starosti

ZDA: Nasveti za oskrbovalce družinskega člana

ZDA: Sobivanje človeka in živali v ustanovah za starejše ljudi

KANADA: Problemi pri dolgotrajni oskrbi

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Evropski svet je leta 1984 sprejel definicijo revščine, ki pravi da so revne osebe, družine ali skupine oseb tiste, katerih sredstva (materialna, kulturna in socialna) so tako omejena, da jim ne omogočajo minimalno sprejemljivega življenja v državi, v kateri živijo. Absolutna revščina pomeni pomanjkanje osnovnih dobrin, pomembnih za izpolnitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, bivališče, zdravje. Relativna revščina pa pomeni stanje pomanjkanja dobrin glede na doseženo raven blaginje v drugih družbenih skupnostih.

Ogroženost zaradi revščine se meri s stopnjo tveganja revščine, ki je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim razpoložljivim dohodkom pod pragom revščine.

AGE Platform Europe in Committee of the Regions pri Evropski uniji sta v okviru Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 v Bruslju 19. junija organizirala tematski seminar o vplivu krize na življenje starejših ljudi. Seminar je bil drugi od predvidenih treh. Prvi je bil 15. marca in je bil namenjen starosti prijaznemu trgu delovne sile in sistemom socialne zaščite. Tretji o oblikovanju starosti prijazne Evrope do leta 2020 bo v Bruslju 20. novembra.

 V četrtek 14. 6. 2012 smo v Ljubljanskem Mostecu pripravili medgeneracijsko srečanje, s katerim smo obeležili deset let delovanja Zveze. Po začetnem nagovoru predsednice Zveze, Mateje Zabukovec, je na oder prišla mag. Ksenija Ramovš z nagovorom, ki sta ga oblikovala skupaj z možem, dr. Jožetom Ramovšem. Poudarila je pomen prostovoljstva in veselje, da se veliko ljudi vključuje v prostovoljske dejavnosti.

Ciceronov dialog o starosti (Cato Maior / De senectute) je nastal kot polemičen odgovor stoiškemu piscu Aristonu s Keosa, ki je objavil traktat z naslovom  Škržad (Tettix) / O starosti: Cicero je mitološki lik Tetiksa nadomestil z zgodovinsko osebo Katona Starejšega. V lik naslovnega junaka je Cicero projiciral svoje osebne poglede in lastna življenjska izkustva, zlasti ob bridki izkušnji dvojnega zakonskega brodoloma, ki ga je doživel v svoji starosti. V svoja razmišljanja je večkrat vnašal osebne poglede in platonsko/akademske filozofske ideje, ki so bile zgodovinski osebi Katona Starejšega tuje. Med likom Katona, kot ga razberemo iz zgodovinskih virov, in Ciceronovim portretom Katona, je tako velika razlika, da v Ciceronovi zrcalni podobi  Katon samega sebe najbrž ne bi prepoznal. Zlasti domiselno je Ciceronovo soočenje konservativnega Katona z dvema mlajšima predstavnikoma naprednejših idej filhelenskega kroga (Scipio, Lelij). Zaradi vnašanja osebnih izkustev, pa tudi zaradi obilice konkretnih zgledov iz rimskega zgodovinopisja predstavlja dialog o starosti, ki je danes, po dveh tisočletjih, celo bolj aktualen kot ob času svojega  nastanka, v vsem Ciceronovem literarnem opusu njegovo najizvirnejše in najbolj doživeto delo. Kot tak demantira ustaljene klišejske predstave o Ciceronu kot zgolj spretnem kompilatorju grških filozofskih spisov.

 Občina Ravne na Koroškem obsega slikovito pokrajino spodnjega dela Mežiške doline. Gospodarstvo občine je razvojno naravnano v pospešeno preoblikovanje iz monokulturne dejavnosti z izrazitim industrijskim težiščem na območju bivše železarne v širšo paleto ponudb izdelkov in storitev.