Avtor: Tina Lipar, datum: 20.12.2012
Woolf Anthony D. in Åkesson Kristina (2003). Preventing fractures in elderly people. V: British medical journal, letnik 327, št. 7406, str. 89-95. Dostopno na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1126451/ (sprejem 12. 9. 2011).Do leta 2025 naj bi v Evropi živelo vsaj 25 % ljudi, starejših od 65 let. Povprečna starost žensk, ki doživijo zlom kolka, znaša 81 let. Za ženske nad 80. letom pa se v Veliki Britaniji predvideva še dodatna življenjska doba 8,7 let, zato imajo lahko tudi starejše ženske znatno korist od preventive zlomov.
Zlomi se pri starejši populaciji zgodijo zaradi krhkosti kosti. Zlomi kolka so v 90 % posledica padca, tveganje za padec pa z leti narašča. Približno tretjina starejših od 65 let pade vsaj enkrat letno. 1 % padcev pri ženskah pa se konča z zlomom kolka. Ali pride do zloma, je odvisno od trdote kosti in jakosti udarca. Trdnost kosti je odvisna od mineralne gostote, tveganje za zlom pa narašča premosorazmerno z upadom le-te. Strategije za preventivo zlomov pri starejših morajo tako zagotoviti maksimalno možno trdoto kosti, zmanjšati tveganje za padce in zmanjšati poškodbe, povezane s padci.
V primerjavi z mlajšo žensko je 70 let stara ženska petkrat bolj ogrožena za zlom kolka, pri njej pa je tudi trikrat večje tveganje za katerikoli zlom.
Znotraj populacije starejših obstaja skupina ljudi, pri katerih je tveganje za zlom še večje kot pri sovrstnikih. Ta skupina ima manjšo gostoto kosti ali večje tveganje za padce ali oboje skupaj.
Dejavniki tveganja za izgubo kostne mase, osteoporozo in zlome pri starejših so naslednji:
Kot dva izmed najbolj pogostih učinkovin za ohranjanje kostne mase sta opisana vitamin D in kalcij. Vključena sta tako v zdravljenje osteoporoze kot v njene preventivne ukrepe. Pri starejših hospitaliziranih ljudeh so po treh letih ugotovili znatno zmanjšanje pojavnosti zlomov kolka in vretenc, če so starejši dnevno uživali 1200 mg kalcija in 800 IE vitamina D. V drugi raziskavi so ugotovili, da pri ljudeh, starejših od 85 let, 800 IE vitamina D dnevno poveča moč mišic in za polovico zmanjša tveganje za padce.
Avtorji članka so dodali tudi nekaj smernic za oceno tveganja nevarnosti padcev pri starejših. Ocena tveganja naj bi bila del preventivnih pregledov pri starejših, zdravstveni delavci se je tako ne bi posluževali samo takrat, ko bi do padca že prišlo. Zdravstveno osebje naj bi vsaj enkrat letno preverjalo pojavnost padcev pri starejših. Pri tistih, ki bi povedali, da so padli le enkrat, raziskovalci priporočajo t. i. »Vstani in hodi« test. Pri tem testu mora starejši vstati s stola brez pomoči rok, narediti nekaj korakov in se vrniti na izhodiščno točko. Pri tistih starejših, kjer ni bilo opaziti težav oz. nestabilnosti, nadaljnje ocene niso potrebne. Na obravnavo naj bi prišli spet čez eno leto.
Pri tistih, ki so navedli 2 padca ali več oz. če je pri preizkusu »vstani in hodi« opaziti nenormalnosti v hoji ali ravnotežju, je potrebna nadaljnja obravnava padcev pri izkušenemu zdravniku. Evaluacija padcev naj vsebuje: zgodovino padcev in pregled situacij, povezanih z njimi, anamnezo zdravil, kroničnih in akutnih obolenj in gibalnih sposobnosti. Tak starostnik potrebuje pregled vida, ovrednotenje hoje in ravnotežja, pregled sklepov nog in osnovnih nevroloških funkcij, vključno z mentalnim statusom, mišično močjo, pregledom perifernih živcev nog, refleksov in test kortikalne, ekstrapiramidalne in cerebralne funkcije ter osnoven kardiološki pregled. Socialni in zdravstveni delavci bi morali prepoznavanju dejavnikov tveganja posvečati več pozornosti.
Raziskovalci so dejavnike tveganja za padce razdelili v 3 skupine:
Učinkovita preventiva padcev poleg zdravstvenega testiranja in medicinskih pregledov, ki ocenjujejo telesno in mentalno stanje posameznika, vključuje tudi prepoznavanje in prilagajanje zunanjih okoliščin in dejavnikov okolja.
Raziskovalci poudarjajo, da lahko starostniki za zdrave kosti veliko naredijo tudi z zdravim načinom življenja. Sedeč življenjski slog, nepravilna prehrana, kajenje in tvegano uživanje alkohola zmanjšujejo gostoto kosti. Vzdrževanje močnih kosti temelji tudi na izvajanju telesne aktivnosti, predvsem tiste, pri kateri mora telo nositi lastno težo (hoja, tek), ali pri dvigovanju uteži. Telesna aktivnost sicer minimalno pripomore k povečanju kostne mase, po drugi strani pa se telesna neaktivnost pri starejših odraža v pospešeni izgubi kostne gostote. Slaba prehranjenost je pri starejših zelo pogosta, kar nekaj študij pa prikazuje povezavo med nizko telesno težo in zlomi kolka. Kajenje prinaša zmerno in od števila pokajenih cigaret odvisno tveganje za osteoporozo in zlome. Prenehanje kajenja pa to tveganje z leti zmanjšuje.
Članek avtorji zaključijo z besedami, da predvidevanje in preventiva vseh vrst zlomov še vedno ni znotraj naših zmožnosti, toda v zadnjem času je viden napredek v razumevanju te tihe epidemije.