Tudi v tej številki nadaljujemo s prikazi iz gerontološke literature o temi, ki smo ji v prejšnji številki posvetili uvodnik in velik del prostora: o oskrbi starih ljudi. Tej temi bomo namenjali več pozornosti, dokler tudi Slovenija ne bo sprejela in uveljavila sodobnega nacionalnega sistema dolgotrajne oskrbe, kot so to storile evropske države pred desetimi in več leti. Tokrat sta o tej temi med drugim prikaza dveh knjig o demenci in razlaga pojma v rubriki gerontološko izrazje. Več prispevkov govori o upokojevanju. Za prijetno praznično branje je poskrbel več kot 90-letni mladeniško vedri in radoživi dr. Boris Cibic v pogovoru na koncu revije.

Navdušenje je celostno doživljajsko dogajanje v človekovi zavesti, ko neka vsebina prodre v njegovo osebno središče tako, da ga na pozitiven način vzburi, prevzame, motivira, očara (fascinira). Če je tovrstno dogajanje v človekovi zavesti negativno ali bolno, imamo pojave omamnega fanatizma, zaslepljenosti in podobne pojave, ki škodijo razvoju človeka in sožitju med ljudmi. Spoznanja nevroznanosti kažejo, da je navdušenje nenadomestljiv motiv za uspešno učenje in oblikovanje solidarnih medčloveških odnosov. S tega vidika je eno največjih virov za kakovostno staranje in solidarno medgeneracijsko sožitje v prihodnjih letih demografske krize. V reprezentativno terensko raziskavo Potrebe, zmožnosti in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več smo vključili tudi vprašanja o tem, kaj je anketirance v življenju navduševalo ali veselilo in se jim je z izkušnjo potrdilo tako, da jih tudi zdaj navdušuje in veseli, oziroma zakaj jim je življenjska izkušnja pokazala, da nima tako velike vrednosti, kot so mislili, ter če so nedavno naredili kaj z navdušenjem, in če so, kaj je to bilo. Kvalitativna analiza odgovorov je pokazala, da jih navdušuje zlasti delo, lastna družina in prijatelji, izbrani konjički in narava ter osebne lastnosti – lastne in od drugih.

Prispevek prikazuje rezultate raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji, ki se nanašajo na področje upokojevanja in osvetljuje zgodnje upokojevanje. Ugotavlja stališča zgodaj upokojenih v primerjavi z vsemi upokojenimi anketiranci. V reprezentativnem vzorcu slovenskega prebivalstva, starega 50 let in več, je sodelovalo 1047 anketirancev. Opravljen je bil osebni intervju. Na vprašanje o vrsti upokojitve je odgovorilo 774 (74 %) anketirancev, med katerimi jih je 16 % zgodaj upokojenih. 24 % zgodaj upokojenih in enak odstotek vseh upokojenih anketirancev glede upokojitve meni, da so sedaj na boljšem kot pred upokojitvijo, ker imajo več časa, medtem ko glede vprašanja, kaj je slabše, kar 33 % zgodaj upokojenih ter le 24 % vseh upokojenih anketirancev meni, da je slabše njihovo finančno stanje. Odgovori anketirancev kažejo, da so kljub slabi finančni situaciji z upokojitvijo zadovoljni, vendar pa se jih kar 34 % zgodaj ter 33 % vseh upokojenih anketirancev strinja s trditvijo, da je to zanje rešitev iz neznosne situacije v službi, kar kaže na neprijazno delovno okolje, ki ljudi sili, da zgodaj zapustijo trg dela.

Starejše ljudi se pogosto uvršča med ranljive skupine prebivalstva, se jim pripisuje nizko raven samospoštovanja in nezadovoljstvo z življenjem. Starost sicer prinaša nekatere spremembe, vendar pa je samospoštovanje starejših in kakovost njihovega življenja odvisna od posameznika, kako starost doživlja, in tudi od tega, kako je družba kot celota naklonjena staranju. Namen raziskave je bil stopnjo samospoštovanja, ranljivost in zadovoljstvo z življenjem pri starejših.

Uporabljena je bila opisna raziskovalna metoda. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativnem raziskovanju samospoštovanja in indikatorjev zadovoljstva z življenjem starejših v Pomurju, vključenih v skupine za samopomoč. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik z demografskimi podatki in trditvami s področja samospoštovanja in zadovoljstva z življenjem. Trditve v vprašalniku so bile oblikovane s pomočjo Rosenbergove skale, prirejenega instrumental Satisfaction with Life Scale (SWLS), nekatere so bile oblikovane za potrebe raziskave. V raziskavi je sodelovalo 148 starejših, vključenih v skupine starih ljudi za samopomoč, od tega 124 žensk in 24 moških. Povprečna starost sodelujočih je bila 75, 8 let, najmlajši sodelujoči je bil star 56 let in najstarejši 96 let. Večina starejših ima zadostno samospoštovanje, se ne počuti ranljivo in je zadovoljna z življenjem, ženske bolj kakor moški. Kakovostna starost je v veliki meri odvisna od navad, sprejemanja starosti in načina življenja. Starost prinaša v človekovo življenje vrsto sprememb, ki jim je potrebno razumno slediti in se jim prilagoditi, pomeni tudi način gledanja na življenje s pozitivne plati, kar omogoča več samospoštovanja in zadovoljstva z življenjem.

Poročilo o staranju 2012, ki ga je letos izdala Evropska komisija, v poglavju o ekonomskih in proračunskih projekcijah[1] vsebuje tudi značilnosti pokojninskih sistemov v EU-27, med katerimi je zanimivo preoblikovanje pokojninskih sistemov nekaterih držav, ki so v svojo pokojninsko zakonodajo vključile upoštevanje pričakovanega trajanja življenja.

---

[1] Viri za pripravo tega poglavja: Evropska komisija, Evropski svet za plačila in informacije držav članic.

Zlomi pri starejših so pomembna javnozdravstvena tema, še posebej, ker se pojavnost zlomov z leti veča, pa tudi populacija starejših iz leta v leto narašča. V Veliki Britaniji pride letno do 310.000 zlomov pri starejši populaciji, kar za seboj potegne vrtoglave denarne vsote (2,4 milijarde evrov). Največ povpraševanja po zdravstvenih in socialnih oblikah pomoči predstavljajo zlomi kolka in z njimi povezana večja umrljivost, dolgoročna nezmožnost za samooskrbo in izguba neodvisnosti. Z večjo obolevnostjo in umrljivostjo pa so povezani tudi, sicer manj pogosti, zlomi vretenc.

Knjiga avtorice Astrid van Hülsen z naslovom Zid molka je prikaz različnih terapevtskih metod, ki jih je deloma možno vključiti v vsakodnevno nego, ne da bi zahtevale veliko časa. Metode lahko uporabijo negovalci, terapevti in tudi svojci, ki se želijo za to usposobiti. Vsaka metoda ni primerna za vsakega dementnega starostnika, pa tudi ne za vsakega izvajalca. Toda samo na podlagi poznavanja različnih terapij se lahko izvajalec odloči za svojo metodo dela (str. 11)

Demenca je bolezen, za katero je obolelo že 35 milijonov ljudi po vsem svetu. Pri starejših ljudeh z demenco se pogosto kažejo vedenjske spremembe, katere družinski oskrbovalci in medicinske sestre vidijo kot največji izziv, s katerim se morajo pri oskrbovanju dementnega soočati. Dementnih ljudi, pri katerih so vedenjske spremembe očitne, pa ni malo. Na Tajskem je takšnih 79,3 % vseh dementnih ljudi. Vedenjske spremembe pri bolnikih z demenco so posledica zmanjšane zmožnosti prilagajanja na dražljaje iz okolja, predvsem okolja, ki jim ni znano. Vedenjske spremembe lahko povzročijo težave pri vključevanju v socialno okolje, posledično težave pri izvajanju določenih aktivnosti, poleg tega pa predstavljajo veliko breme za vse formalne ali neformalne oskrbovalce.

Knjiga avstrijskega pisatelja Arna Geigerja je v bistvu pripoved o pisateljevem soočanju z demenco pri očetu, hkrati pa je koristen priročnik za vse tiste, ki se soočajo z demenco pri svojih bližnjih. Dr. Aleš Kogoj, ki je v knjigi napisal tudi spremno besedo, jo priporoča vsem strokovnim delavcem, ki se želijo vživeti v svet bolnikov, da bi jim lažje pomagali pri svojem delu. Sama pa menim, da je primerna tudi za vse svojce, ki doma oskrbujejo dementnega družinskega člana.

Sodobna telekomunikacijska tehnologija je omogočila nov pomožni program za ohranjanje večje samostojnosti in varnosti ljudi, ki so zaradi starosti ali invalidnosti bolj ogroženi pri samostojnem življenju in opravljanju vsakdanjih opravil. Poenostavljeni telefon za klic v sili (»rdeči gumb«) ter različne senzorske naprave na obleki in po stanovanju, ki so povezani s sorodniki ali s centralo, ta pa s krajevno službo za pomoč na domu, zdravstveno, varnostno in drugimi službami, omogočijo staremu človeku, da živi doma, tudi če ali ko je sam. Varovanje na daljavo poveča občutek varnosti, v dejanski potrebi pa omogoči hitro pomoč. V Sloveniji je ta storitev še zelo slabo razvita. Študentka Mojca Pušnik je za diplomo na Fakulteti za socialno delo raziskala enega od bolj razvitih primerov, in sicer v Centru za pomoč na domu Celje, ki deluje v sklopu celjskega doma za stare ljudi ob Savinji.

Doktorska disertacija Tanje Ravnjak govori o družinskih odnosih v procesu paliativne oskrbe. Osredotočila se je na družinske odnose v paliativni oskrbi pri napredovali onkološki bolezni oziroma napredovalem raku. Raziskava, ki je bila narejena v okviru disertacije, je potekala od oktobra 2010 do julija 2011 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Sodelovalo je 80 družin s svojci, tako da je celoten vzorec predstavljalo 137 ljudi. Pogoj za vključitev v raziskavo je bila seznanjenost bolnika in njegove družine z neozdravljivo, napredovalo boleznijo s strani lečečega onkologa. Ob tem je bil izveden sestanek z bolnikom in svojci, kjer je bila tudi družina seznanjena s trenutnim stanjem bolezni ter nadaljnjim paliativnim načinom zdravljenja. Sama disertacija je razdeljena na 4 večje vsebinske sklope, z naslovi Uvod, Metoda, Rezultati in Razprava. Na koncu je dodan še izbor literature, kateri sledijo priloge.

Knjiga z naslovom Zdravstvena nega starostnika je učbenik za izbirni modul Zdravstvena nega v geriatrični dejavnosti v programu Zdravstvena nega. Učbenik je razdeljen na 8 poglavij, od katerih je najobširneje predstavljeno poglavje o zdravstveni negi starostnika, v čemer lahko razberemo tudi namen same knjige. Neposredno je namenjena pridobivanju znanj iz zdravstvene nege starostnika na srednjih šolah za zdravstveno nego. Posreden pomen knjige pa sama vidim tudi v tem, da lahko v njej pridobijo določena znanja tudi vsi tisti, ki se v svojem poklicnem ali zasebnem življenju srečujejo s starejšo populacijo.

ANG: PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA OB UPOKOJITVI

SLO: PREPREČEVANJE PADCEV V STAROSTI

ZDA: ALI SI ŽENSKE BABY BOOM GENERACIJE LAHKO PRIVOŠČIJO UPOKOJITEV

IZRAEL: METABOLIZEM V POVEZAVI Z ALZHEIMERJEVO BOLEZNIJO

EU: STARANJE IN POLITIKA PRISELJEVANJA

ZDA: SPREMEBE TELESNE SESTAVE IN PREHRANA STAREJŠIH LJUDI

ZDA: POMEN JAGODIČEVJA V PREHRANI STAREJŠEGA

ZDA: DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ DEMENCE

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Pokojnina je redni mesečni prejemek iz obveznega zavarovanja, ki upravičencu zagotavlja materialno in socialno varnost za primer starosti, invalidnosti ali smrti zavarovanca (ZPIZ, 2008).

Vrsta pokojnine, ki jo je bilo mogoče pridobiti po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999, če je upravičenec izpolnjeval predpisano starost, pokojninsko dobo in status.

Beseda demenca izhaja iz latinščine. Sestavljena je iz prepone de-, ki pomeni nasprotnost, upadanje, in mens, ki pomeni duha in razum. Demenca torej pomeni 'upadanje duha in razuma'.

Mednarodna konferenca Medgeneracijska solidarnost in staranje je bila posvečena 20-letnici Inštituta Antona Trstenjaka, spominu Marije Gregorič Kržič in slovenskemu državnemu zaključku Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012, hkrati pa je bila tudi konferenca za projekt Central European Ageing Platform o načrtovanju strategije staranja v osrednji Evropi.

12. oktobra 2012 je v dvorani Narodnega doma v Mariboru potekal seminar v organizaciji Slovenskega društva Hospic, ki ga je izvedla priznana strokovnjakinja s področja žalovanja, gospa Monica Müller, magistrica filozofije, pedagogike in književnosti.

Letošnji osvežitveni tečaj je potekal na Pokljuki v izobraževalnih prostorih MORS od četrtka, 8. novembra, do sobote, 10. novembra 2012. Udeležilo se ga je nad 30 prostovoljcev, med njimi tudi prostovoljci iz domačega medgeneracijskega društva slovenske vojske z organizatorjem njihove prostovoljske mreže Petrom Košakom. Tečaj sta tudi tokrat organizirala Inštitut Antona Trstenjaka, čigar ekipa ga je vodila, in Zveza medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije.

Letošnji tečaj je bil namenjen predvsem širiteljskim skupinskim programom. Z njegovo vsebino smo želeli doseči tri cilje: osvežiti znanja s področja vodenja skupin, seznaniti se z dobrimi praksami in težavami, ki se pojavljajo pri vodenju širiteljskih skupin, in spodbuditi prostovoljce k vodenju novih širiteljskih programov. Vse zadane cilje smo uspešno realizirali.

Prim. Boris Cibic, dr. med. se je leta 1921 kot šesti otrok rodil slovenskim staršem v Trstu. Ker so bile zaradi fašizma razpuščene vse slovenske šole, je osnovno šolo in klasično gimnazijo v Trstu zaključil v italijanščini. Leta 1940 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Padovi, kjer pa zaradi vojne, ki je izbruhnila, ni mogel pričeti z rednim študijem. Med vojno je bil zaprt in interniran, po končani vojni pa se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in leta 1950 diplomiral. Takoj se je zaposlil na Patofiziološkem inštitutu Medicinske fakultete, kjer je ostal do leta 1955, ko je pričel specializirati interno medicino. Specialist je postal leta 1960 in se zaposlil v takratni splošni bolnišnici v Ljubljani in leta 1970 postal vodja kardiološkega oddelka. Od leta 1982 do 1986 je bil predstojnik 2. Interne klinike Medicinske fakultete v Ljubljani in do leta 1990 njen konzultant.

Z Ljubljano in Celjem sodi Maribor med pionirje Starosti prijaznega gibanja v Sloveniji. Z dosežki občinske politike, ki je vedno znala prisluhniti potrebam invalidov in starejših meščanov, se je uveljavil v evropskem prostoru. Ponaša se z nazivoma »Invalidom prijazno mesto« in »Otrokom prijazno mesto«. Na področju starosti prijaznih aktivnosti poleg slovenske nacionalne mreže Starosti prijaznih mest in občin sodeluje v evropskem projektu Q-Ageing, ki ga sofinancira Evropska unija in Program CENTRAL EUROPE. V letošnjem letu je Maribor Evropska prestolnica kulture, kar se kaže tudi v socialnem pomenu besede, saj se vse aktivnosti v tem okviru odvijajo tako, da so o njih obveščeni vsi meščani, poskrbljeno pa je tudi za čim boljšo fizično dostopnost do vseh prireditev.