Avtor: Tina Lipar, datum: 20.12.2012

V okviru konference je Inštitut Antona Trstenjaka založil in izdal zbornik z naslovom Medgeneracijska solidarnost in staranje, ki vsebuje večino pozdravnih nagovorov in besedil predavanj, ki so se zvrstili na konferenci. V zborniku so tudi diapozitivi predstavitve nekaterih izsledkov raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča starejših prebivalcev Slovenije, ki jo je izvedel Inštitut Antona Trstenjaka. Vsa besedila v zborniku so v slovenskem in v angleškem jeziku, prispevek dr. Vladimirja Špidle pa tudi v češkem.

V preddverju dvorane, v kateri je potekala konferenca, so bili razstavljeni plakati dobrih medgeneracijskih praks. Plakate so pripravili in predstavljali dijaki različnih osnovnih ter srednjih šol in predstavniki nevladnih organizacij. Programi, ki so jih predstavljali na plakatih, so bili izbrani po naslednjih kriterijih:

• usmerjenost v medgeneracijsko povezovanje, sodelovanje in solidarnost,
• vključevanje vseh treh generacij, tj. mlajše, srednje in starejše generacije,
• projekt traja vsaj dve leti in je primer dobre ter uspešne prakse – vse tri generacije so z njim zadovoljne.

Ker je bilo število plakatov zaradi prostorske postavitve omejeno, je bilo več dobrih medgeneracijskih praks predstavljenih samo na diaprojekciji, ki se je vrtela pred otvoritvijo konference in v odmorih.

            Konferenco sta odprla mag. Ksenija Ramovš in dr. Tomaš Valena. Mag. Ramovševa je na kratko predstavila Inštitut Antona Trstenjaka, ki je s to konferenco obeležil 20-letnico delovanja. Dr. Valena je spregovoril v spomin Marije Gregorič Kržič. Predstavil jo je kot aktivistko, ki se je odločno in dejavno prizadevala za družbeno uveljavitev svojih pogledov in prepričanj. Pri tem je izhajala iz tradicionalnih vrednot družine in medgeneracijske vzajemnosti in jih prilagajala novim izzivom sedanjosti.

Pozdravnim predgovorom je sledil kulturni program, v okviru katerega so člani družine Breznik zapeli pesem, Neža Maurer je prebrala dve svoji pesnitvi, sodelavca z Inštituta Antona Trstenjaka, Blaž Švab in Mateja Zabukovec, sta prebrala nekaj misli o staranju in medgeneracijski solidarnosti.

Udeležence konference so v nadaljevanju pozdravili vidni predstavniki slovenske politične sfere in nevladnih organizacij. Predsednik RS dr. Danilo Türk je opozoril na nujnost sodelovanja med generacijami, na njihovo prepletenost in na pomen medsebojnega sožitja in razumevanja. Mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, je izrazil željo, da naj bi z odzivanjem na demografske spremembe ne prenehali ob koledarskem zaključku leta 2012, temveč bi ideje širili tudi v prihodnjih letih. Dr. Tomaž Gantar, minister za zdravje, vidi predstavljeno konferenco kot odlično priložnost, da spregovorimo o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša staranje prebivalstva za zdravstveni sistem, ter da hkrati zdravje starejših prepoznamo kot skupno vrednoto vseh generacij in vseh družbenih struktur. Marjan Sedmak, predsednik AGE Platform Europe, je poudaril, da je bistvo aktivnega staranja aktivno vključevanje vseh generacij in vseh starosti v družbeno tkivo v prid celotne skupnosti. To je tudi pot v starosti prijazno Evropo. Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, pa je pozvala, da naj bodo izvedene pobude motivacija za nadaljnje delo in poglobljeno sodelovanje med generacijami tudi v prihodnjem letu – letu evropskih državljanov – ter v vseh nadaljnjih letih.

            Plenarna predavanja so imeli trije mednarodno priznani strokovnjaki. Dr. Vladimir Špidla, nekdanji predsednik češke vlade in EU komisar, je predstavil svoj pogled na medgeneracijsko solidarnost in staranje. Meni, da je najbolj pereče vprašanje, ki se pri medgeneracijski solidarnosti pojavi, vprašanje solidarnosti v družbi nasploh. Če je naša družba kulturno in socialno razdeljena, je skoraj nemogoče predpostavljati, da bodo ljudje v njej težili k medgeneracijski solidarnosti. Največji problem vidi v tem, kako zagotoviti socialne storitve za naraščajoče število delno odvisnih oseb. Predavanje je zaključil s citatom Ericha Fromma, da je prihodnost človeštva odvisna od njegovega srca.

            Dr. Teresa Almeida Pinto je predavala o soočanju z novimi izzivi v povezavi z medgeneracijskimi projekti in programi. S predavanjem je želela predstaviti nekaj misli in praktičnih primerov o tem, zakaj bi bilo potrebno medgeneracijske projekte razširiti na vsa področja življenja, ter kako bi vključili več predstavnikov mlajše in srednje generacije. Izziv vidi v izboljševanju medgeneracijskih učnih metod in učnih načrtov ter v spodbujanju medgeneracijskega učenja kot akademske discipline.

            Dr. Asghar Zaidi je govoril o indeksih aktivnega staranja. Indeks aktivnega staranja je v postopku razvoja, gre pa za orodje, ki bo poudarilo posamezna področja za politične intervencije v posameznih državah v povezavi s spodbujanjem aktivnega in zdravega staranja v vsej njegovi večplastnosti. Indeks aktivnega staranja naj bi bil orodje za merjenje aktivnega in zdravega staranja v evropskih in drugih državah UNECE.

            Po krajšem odmoru je sledila okrogla miza z razpravo, na kateri so sodelovali sodelavci z Inštituta Antona Trstenjaka. V kratkih, 5-minutnih referatih so predstavili ozadje in potek raziskave Potrebe, zmožnosti in stališča prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več ter nekaj rezultatov iz zdravstvenega dela, samostojnosti in oskrbe, medgeneracijske solidarnosti in nasilja, premoženjskega stanja, revščine in predčasne upokojitve ter o srečnosti in navdušenju starejše populacije v Sloveniji. Okrogli mizi je sledilo delo po skupinah, kjer so udeleženci raziskave iskali odgovore na vprašanje: Katera značilnost slovenskega prebivalstva se vam zdi zelo pomembna za krepitev medgeneracijske solidarnosti? Delu po skupinah je sledila plenarna razprava.

            V nadaljevanju sta državna sekretarka MDDSZ Patricia Čular in Aleš Kenda predstavila dejavnosti Slovenije v Evropskem letu aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012. Povzela sta ozadje in cilje Evropskega leta ter predstavila nacionalni odbor ter ambasadorje tega leta. Poudarila sta, da Evropskega leta 2012 ne smemo pojmovati kot aktivnost, ki se začne in konča v letu 2012. Prav tako naj konferenca ne bi bila zaključek aktivnosti v okviru Evropskega leta 2012; bila naj bi spodbuda za prihodnje aktivnosti v Sloveniji na področju aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. V tem sklopu so spregovorili tudi predstavniki generacij: Sara Brglez Zajec iz mlajše generacije, kot predstavnica srednje generacije mag. Zvonka Pangerc Pahernik in Boris Janez Bregant kot predstavnik tretje generacije. Govorili so o svojih pogledih na staranje in medgeneracijsko solidarnost.

            V okviru Projekta Central European Ageing Platform so se zvrstili trije referati. Anette Scopetta je govorila o srednjeevropski strategiji staranja v povezavi s celostnim vidikom prihajajočih demografskih sprememb. Projekt Srednjeevropska platforma znanja za starajočo se družbo prispeva k pripravi in iskanju rešitev za izzive starajoče se družbe: povečanje vključenosti starejših ljudi v družbo in ustvarjanje regionalne strategije za starajoče se prebivalstvo. Mateja Karničnik je imela referat z naslovom Moč generacij. Predavala je o starostni raznolikosti in medgeneracijskem sodelovanju na delovnem mestu. Melitta Scherounigg je poročala o aktivnostih projektu pod naslovom Medgeneracijsko upravljanje kompetenc (dolgoročna HRD strategija v podjetjih na avstrijskem Štajerskem). Medgeneracijsko upravljanje kompetenc omogoča podjetjem na avstrijskem Štajerskem, ki zaposlujejo do 250 ljudi, da izkoristijo brezplačno svetovanje, prilagojeno specifičnemu podjetju. Podjetja lahko potrebi po kvalificiranih delavcih zadostijo z uporabo ciljnega in dolgoročnega razvoja človeških virov in to jim tudi omogoča, da ostanejo konkurenčna.

Ob koncu konference je dr. Jože Ramovš povzel vsebino konference in udeležence pozval, naj odnesemo s te pestre konference vsak svojo misel, ki nas bo grela in poganjala v prizadevanju za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami. To bo najplodnejši zaključek konference ali bolje rečeno: njena uresničitev v osebni praksi. Državna sekretarka z MDDSZ gospa Patricia Čular pa je predstavila zaključke konference.