Avtor: Ksenija Ramovš, datum: 30.9.2013

Prvo: življenjska doba ljudi se daljša povsod po svetu. Kalache to dejstvo rad podkrepi s podatkom, da se je samo v času njegovega življenja, življenjska doba podaljšala za 43 let. Drugo: do leta 2030 bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva živeli v mestih, večja urbana območja razvitega sveta pa bodo imela najmanj 25 odstotkov prebivalstva, starega nad 60 let. Starosti prijazno mesto je definiral kot vključujoče in dostopno urbano okolje, ki spodbuja aktivno staranje. SZO pa poudarja, da je starosti prijazno mesto tisto, v katerem se ponudniki storitev, javni uslužbenci, vodje skupnosti, verski voditelji, poslovneži in prebivalci zavedajo velike raznolikosti med starejšimi ljudmi in pomena zdravja zanje, spodbujajo njihovo vključevanje in prispevek na vseh področjih življenja v skupnosti, upoštevajo njihove odločitve in izbiro življenjskega sloga ter predvidijo s starostjo povezane potrebe in želje ter se nanje prožno odzivajo.

Program SPMO je takoj po ustanovitvi postal zanimiv za evropske države, kar je razumljivo, saj bo četrtina vseh Evropejcev do leta 2020 stara nad 60 let; hkrati pa je program zelo praktično naravnan, saj usmerja vodstva mest in občin k iskanju cenovno ugodnih in konkretnih rešitev za kakovostnejše življenje ne samo starejših ljudi, temveč vseh generacij. Leta 2011 je bila sprejeta prva Dublinška deklaracija. Utemeljena je bila na:

1. osmih razsežnostih SPMO, ki jih je določila SZO: stavbne in zunajstavbne površine, prevoz, bivališča, družabno življenje, spoštovanje in vključevanje v družbo, družbeno angažiranje in zaposlitev, občilnost in obveščanje, storitve skupnosti in zdravstvenih služb;
2. aktivnem sodelovanju seniorjev in
3. 5-letnem ciklusu kontinuiranega ocenjevanja in izboljševanja.

Od 13. in 14. junija 2013 je bila organizirana Konferenca ob novi Dublinški deklaraciji o Starosti prijaznih mestih in skupnostih v Evropi. Na njej se nas je zbralo okoli dvesto predstavnikov SPMO in strokovnjakov s področja staranja. Znane osebnosti s tega področja so v plenarnih predavanjih poudarile naslednja spoznanja.

• Anne Connolly (direktorica Ageing Well Network) je v svojem uvodnem nagovoru programsko izpostavila, da je eden od ciljev SPMO do leta 2020 dodati življenju Evropejcev dve zdravi in aktivni leti.
• Anne-Sophie Parent (AGE Platforma Europe) kot pomemben strateški element pri načrtovanju in izvajanju strategij aktivnega staranja je podčrtala partnerstva za kakovostno staranje na vseh ravneh.
• Esko Aho (bivši predsednik finske vlade, profesor na Harvard University), ki je podal pregled dosežkov Evropskega leta aktivnega in zdravega staranja 2012, meni, da brez kriz ni mogoče ničesar korenito spremeniti. Kriza v EU narekuje, da se je treba na prihodnost stare Evrope temeljito pripraviti. Presekati je treba s prakso, da vsak resor dela zase, prihodnost je samo v učinkovitem medresorskem povezovanju in sistematičnem ukrepanju.
• Michael Hodin (direktor Global Coalition on Ageing), zadnji med plenarnimi govorniki, pa se je ustavil pred zaskrbljujočim demografskim pojavom, ko se križata črti in je več starejših kot mlajših ljudi, kar je izziv brez primere v evropski zgodovini.

Dublinška deklaracija 2013 (podrobno je bila predstavljena v prejšnji številki revije: Kakovostna starost 2013, št. 2, str. 64-67) je evropsko orientirana in nadgrajuje Dublinško deklaracijo iz leta 2011. Upošteva relevantnost evropskega političnega okvirja SZO, ki podpira vladne in družbene akcije za zdravje in blagostanje. Ima štiri prednostna področja:

1. vseživljenjsko perspektivo,
2. opolnomočenje ljudi,
3. spopadanje z zdravstvenimi izzivi,
4. upoštevanje dosežkov Evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012), ki je spodbujalo aktivno staranje na področju zaposlovanja, sodelovanja v družbi in neodvisnega bivanja ter opolnomočenja ljudi, da ostanejo odgovorni za svoja življenja toliko časa, kot je le možno.

Podpisnice Dublinške deklaracija 2013 so se zavezale k dvojemu. Prvo: k promociji SPMO v ustreznih nacionalnih in mednarodnih forumih, spodbujanju spoštovanja njenih vrednot, načel in premis glede načrtov, programov in virov, da bi implementirali obveznosti te deklaracije v razumnem časovnem obdobju. In drugo: k sodelovanju z vsemi relevantnimi regionalnimi in lokalnimi zainteresiranimi deležniki, da se podpre popolno izvedbo zaobljub Dublinške deklaracije, vključno s sodelovanjem z evropskim regionalnim uradom SZO in njeno mrežo mest, zavezano k razvoju starosti prijaznih okolij kot del globalne mreže Starosti prijaznih mest in skupnosti SZO. To vključuje začetek večletnega ciklusa nenehnega ocenjevanja in izboljšav.

Nova deklaracija poudarja, da so starejši ljudje nagrada evropske družbe, zato je pomembno to vrednost prepoznati in utrjevati vezi solidarnosti med generacijami v Evropi, kjer ljudje vseh starosti zavzemajo pozitivna stališča drug do drugega in so generacije soglasne glede prihodnjih poti. Obstaja velika priložnost za inovativnost in konkurenčno prednost EU na področju nadaljnjega razvoja IKT za večjo vključenost in e-zdravje, z namenom pospešitve uvajanja novih procesov, izdelkov in storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja in zdravja starejših ljudi v evropskih mestih in skupnostih. Vzporedno z razvojem IKT in drugih področij je potrebno izboljšati učinkovitost in trajnost naših sistemov zdravstvenega in socialnega varstva. Pomembno je tudi komuniciranje preko lokalnih in regionalnih kanalov in mrež med različnimi mesti in skupnostmi, da se spodbudi in podpre napredke pri spodbujanju enakih pravic in možnosti za starejše prebivalce in da se deli znanje o napredku v politikah in praksah, ki izboljšujejo njihovo življenje.

Osnovne smernice evropske mreže SPMO narekujejo aktivno sodelovanje seniorjev, medresorsko sodelovanje in ustanavljanje mestne oziroma občinske mreže. Strategije in akcijski plani na vseh nivojih naj vključujejo kazalce SPMO in njihovo spremljanje. SPMO naj bi se aktivneje povezovale v nacionalne mreže, evropsko mrežo in v svetovno mrežo.

Učinkovitost Starosti prijaznih mest in skupnosti v Evropi je odvisna predvsem od medresorskega aktivnega sodelovanja, vključevanja vseh generacij in medgeneracijskega dialoga. Po mnenju piscev nove Dublinške deklaracije je odvisna tudi od razvoja trga za stare ljudi, kjer ti nastopajo kot objekt, in od vzporednega razvoja neprofitnega ter prostovoljskega dela, kjer so starejši ljudje subjekt in sami razvijajo odnose in druge osebne zmožnosti.

Novo Dublinško deklaracijo je podpisalo več kot štirideset mest. Postopoma pristopajo k njej nova mesta in občine, tudi slovenske, pri čemur sodeluje Inštitut Antona Trstenjaka kot koordinator slovenske nacionalne mreže SPMO.

Zakaj je Dublinška deklaracija 2013 pomembna za slovensko mrežo Starosti prijaznih mest in občin? Menimo da zato, ker nagovarja k povezovanju mest in občin na evropskem in na nacionalnem nivoju. Pomembna je tudi zato, ker nudi izhodišče za skupne projekte. Odločilna ost njene prodornosti pa so verjetno tri spodbude:

1. medsektorsko sodelovanje na krajevni in nacionalni ravni – sodelovanje med zdravstvenim, socialnim, vzgojnim in prostorsko infrastrukturnim upravnim resorjem usodno zaostaja za potrebami časa in onemogoča razvoj na področju staranja in krepitve solidarnosti;
2. sistematičnemu ukrepanje na področju krepitve medgeneracijskega sožitja na krajevni ravni in delovno sodelovanje ter sistematična vzgoja za krepitev medgeneracijske solidarnosti;
3. konkretni ukrepi za aktivno, zdravo in dostojanstveno staranje v svojem domačem, krajevnem okolju.

Ta usmeritev omogoča razvoj tržnega podjetništva, ki bo vključevalo zmožnosti vseh generacij – vključno s starejšimi delavci, kar je ustvarjalni izziv za oživitev gospodarstva v času staranja prebivalstva.