Avtor: Maja Rant, datum: 30.9.2013

Program se začne jeseni in poteka skozi vse šolsko leto. Tako dijaki kot starejši se pred začetkom skupnega družabništva udeležijo brezplačnega izobraževanja. Izobraževanje poteka dvakrat po 3 ure, in sicer ločeno za starejše in mlajše. Mladi se na kratkem tečaju učijo tehnik dobrega pogovora s starim človekom, spoznajo značilnosti tretjega življenjskega obdobja in se naučijo tehnik posredovanja računalniškega znanja starejšim. Upokojenci se učijo razumeti in vživljati v današnje mladostnike ter uspešnega komuniciranja z njimi. Na koncu pripravljalnega tečaja je skupno srečanje, kjer se preko socialnih igric mladi in stari spoznajo in s primerno metodo povežejo v učne pare, v katerih skupaj delajo vse leto. Vsak dijak namreč uči uporabljati računalnik samo enega starejšega človeka. Učni pari se tekom leta družijo enkrat tedensko po eno uro. Program učenja ni predpisan, ampak je odvisen od želja starejšega človeka in znanj dijaka. Tako se večinoma učijo pognati in zaustaviti računalnik, pisati besedila, brskati po internetu, narediti elektronski predal in si elektronsko dopisovati, nekateri pa so se naučili celo urejati fotografije ipd.

Pari se večinoma dobivajo v prostorih gimnazij oz. srednjih šol ali v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka. Koordinator z Inštituta med letom pare spremlja in jim svetuje ob morebitnih težavah in vprašanjih po e-pošti ali telefonu, občasno pa vsak par tudi osebno obišče. Enkrat letno organizira supervizijsko srečanje, ločeno za mlade in za starejše. Ob koncu šolskega leta je slavnostno skupno srečanje za vse pare na eni izmed sodelujočih srednjih šol oz. gimnazij.

V šestih letih se je na ta način družilo in učilo že več kot 100 parov. V letošnjem šolskem letu je v programu sodelovalo 22 parov. Sodelovali so dijaki Gimnazije Bežigrad, s katero sodelujemo že šest let, na novo so se pa v program vključili še dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana in Elektrotehniško – računalniške strokovne šole, ki so bili številčno tudi najmočneje zastopani.

Letošnje zaključno srečanje je bilo na Elektrotehniško – računalniški strokovni šoli. Po uvodnem nagovoru dr. Jožeta Ramovša in ravnatelja Silvestra Tratarja je koordinatorica programa Maja Rant povedala, kako je program potekal v letošnjem šolskem letu, svoje izkušnje je dodal tudi koordinator programa na Elektrotehniško – računalniški strokovni šoli Silvan Pipan. Po tem je sledila podelitev prostovoljskih diplom upokojencem ter dijakom, ki so poleg prostovoljske diplome dobili še darilo USB ključ, ki je dar njihovih »učencev«. Poleg tega je šola poskrbela tudi za pester kulturni program in prigrizke. Tako dijaki kot upokojenci so izpolnili tudi anonimno anketo o tem, kako so doživeli to medgeneracijsko druženje ob učenju računalništva. Nekaj misli dijakov:

»Sodelovanje v programu je neka nova izkušnja, nov pogled v tej smeri. Všeč mi je, da sem naredil neko prostovoljno delo.«

»Všeč mi je bilo prostovoljstvo. Bilo mi je super, kako se je učenka učila. Doživel sem kot normalno socialno srečanje s starejšo gospo«.

»Bilo je super. Odločil sem se zaradi novih izkušenj. Všeč mi je bilo medsebojno učenje in sodelovanje učenke.«

Ter nekaj mnenja starejših:

»Želela sem osvežit in izpopolnit svoje zanje računalništva. Vse je bilo prijetno!«

»Sprejemala sem znanje od mladega, poleg tega sva si izmenjavala mnenja in se pogovarjala o marsičem.«

»Prijazno sodelovanje, resno potrpljenje mlade mentorice – za kar sem ji hvaležna, ostali bova v stiku!«

Namen programa Medgeneracijsko družabništvo ob učenju računalništva je medgeneracijsko sodelovanje ob dejavnosti, ki koristi obema generacijama. S tem dosegamo več pozitivnih učinkov, saj omogoča mlademu in staremu človeku ob učenju računalništva medgeneracijsko spoznavanje, lep odnos in krepitev solidarnosti. Dijak in upokojenec, ki se prej nista poznala, se spoznata in povežeta ob delu, ki je za oba koristno. Starejši se nauči tako potrebne veščine, kot je danes raba računalnika. Dijak pa se preizkusi v vlogi učitelja, ko starejšemu predaja svoje računalniško znanje. Ob tem pa drug od drugega spontano dobivata marsikatero življenjsko izkušnjo, spomin in doživetje. Mladi spoznajo staranje in starejšega človeka v pozitivni luči, starejši prav tako svojega mladega učitelja računalništva. Program prispeva tudi k vzpodbujanju koristnega in kakovostnega prostovoljstva