Avtor: Ksenija Ramovš, datum: 22.12.2014

Glavni cilj projekta Silver City je bil prispevek k socialno-ekonomskemu razvoju partnerskih mest z ustvarjanjem boljših razmer za starejše, da ostanejo dalj časa aktivni v družbi.

Projekt je vključeval starejše od 50 let, ki so dolgotrajno brezposelni ali so pred kratkim zapustili trg dela in so potrebovali usposabljanje in podporo pri ponovni vključitvi na trg dela. Druga skupina so bili starejši od 60 let, ki so upokojeni ali se približujejo upokojitvi in so potrebovali možnosti, da ostanejo aktivni v družbi, možnosti za medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. V projekt so bili vključeni tudi strokovnjaki in predstavniki ključnih organizacij in deležnikov iz vseh šestih partnerskih držav: občine, zavode za zaposlovanje, organizacije starejših, izvajalci usposabljanja, lokalni delodajalci in organi upravljanja.

Na podlagi analize stanja so partnerji začrtali zakonodajne okvirje, strategije, finančne spodbude, programe zaposlovanja in usposabljanja, kar je vodilo do prepoznavanja modelov, ki so jih preizkusili. Pilotne projekte na področju zaposlovanja starejših od 50 let in prostovoljstva starejših od 60 let so razvili in preizkusili v vseh šestih partnerskih državah. Na podlagi rezultatov analize stanja in pilotnih projektov so pripravili načrte podpore aktivnemu staranju na lokalni ravni. Partnerji v projektu so pripravili različne pilotne projekte.

V Bolgariji je stopnja brezposelnosti ena najvišjih v Evropi. Ljudje, starejši od 50 let, tvorijo ranljivo ciljno skupino na trgu dela, saj je zanje značilna nezadostna kvalifikacija ter pomanjkanje znanja jezikov in tehnoloških spretnosti. Dejavnik tveganja za njihovo visoko stopnjo brezposelnosti so tudi stereotipi glede zaposlovanja starejših. Bolgari so svoj pilot naslovili Srebrna poslovna akademija in pripravili tečaje, ki so bili namenjeni izboljšanju spretnosti in znanja starejših od 50 let za uspešno vzpostavitev in vodenje podjetja ali izboljšanju kompetenc pri delu s sodobnimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami.

Pri oblikovanju hrvaškega pilota je Univerza v Zagrebu izhajala iz prepoznanih ovir in potencialov mesta Zagreb. V sodelovanju s hrvaškim Karitas, portalom MojPosao in mestno oblastjo je nastal pilotni projekt z naslovom Religijski turistični vodiči, ki naj bi prispeval k izboljšanju gospodarskega in družbenega položaja starejših prebivalcev Zagreba. Z usposabljanjem skupine brezposelnih starejših prebivalcev Zagreba za delo turističnega vodiča, specializiranega za sakralne objekte in dediščino mesta, je pilot prispeval k izboljšanju socialnega položaja nekaterih starejših ljudi.

Na Madžarskem, v občini Zugló, so ustanovili Center za starejše. Tekom izvajanja projekta je bil velik poudarek na izgradnji skupnosti starejših na podlagi dejanskih potreb starejših, namesto da bi jo oblikovala občinska uprava po običajnem načelu od zgoraj navzdol. Pilotni projekt v Zuglu je pokazal, da je vključevanje odraslih v dejavnosti učinkovito orodje za strukturiranje vsakodnevnega življenja starejših prebivalcev, za vzpostavljanje novih socialnih stikov in za izboljšanje duševnega zdravja.

V Romuniji je Občina Galati v raziskavi stanja ugotovila znatno potrebo po uvedbi prostovoljskih aktivnosti občanov, starejših od 60 let. Ustanovila je Klub seniorjev, ki pomeni sodobno in prijetno družinsko okolje ter platformo za druženje in komuniciranje med različnimi ljudmi. Najpomembnejše aktivnosti, ki so bile oblikovane posebej za njihovo ciljno skupino, so spodbujale zanimanje za branje otrokom, za mentorstvo otrokom, gledališke delavnice, skupne okoljevarstvene aktivnosti ter delavnice ročnih del, katerih izdelki so bili namenjeni tudi prodaji. Starejši meščani, vključeni v aktivnosti kluba, so tako izboljšali socialne veščine, izgradili zaupanje, vzdrževali so dobro fizično, socialno in duševno zdravje.

Ideja pilotnega projekta italijanske province Treviso je temeljila na razmisleku iz nedavnih nacionalno-regionalnih trendov zaposlovanja starejših od 50 let, kakor tudi iz novih izzivov, ki jih postavlja učinek globalne gospodarske krize pred lokalno ekonomijo.

V Sloveniji je zaposlena le vsaka tretja oseba, starejša od 55 let, in ima najnižji odstotek delovno aktivne populacije v starostni skupini 55 do 64 let v EU, hkrati narašča tudi stopnja brezposelnosti starejših od 50 let. Navedena dejstva so bila izhodišča za oblikovanje pilotnega projekta Pro50ability, ki je svoje aktivnosti usmerjal tako na iskalce zaposlitve, starejše od 50 let, kot tudi na delodajalce. Iskalci zaposlitve, starejši od 50 let, vključeni v usposabljanje, so na podlagi spoznanj o sebi in o trgu dela pripravili načrt razvoja lastne kariere ter pridobili kompetence, ki so jih spodbudile k iskanju zaposlitve, oblikovanju aktivnega življenjskega sloga in s tem izboljšanju zaposljivosti. Ob koncu usposabljanja se je skoraj polovica udeležencev programa zaposlila. Vzporedno so potekale tudi aktivnosti za predstavnike delodajalcev, ki so tematiko zaposlovanja starejših in upravljanja s starostno raznoliko delovno silo obravnavali na skupnih razpravah in delavnicah. Zaključek aktivnosti na »obeh straneh trga dela« je zaznamovalo skupno srečanje, kjer so udeleženci izmenjali mnenja in izkušnje ter izkoristili priložnost za (zaposlitvene) razgovore. Da bi zagotovili trajnost aktivnosti in kot odziv na gospodarsko in demografsko stanje ter trende razvoja v regiji, so Mestna občina Maribor in ključni deležniki zasnovali in razvili Medgeneracijsko, razvojno, poslovno in izobraževalno središče PRIZMA 50+. Njegov namen je zagotoviti celovito podporo pri aktiviranju potencialov starejših ljudi, podjetij in skupnosti. S partnerskim pristopom se bodo izboljšale možnosti za delovno aktivnost in zaposlovanje starejših od 50 let ter izboljšale storitve za starejše od 50 let v lokalnem okolju.

Zbrani projektni partnerji so na zaključni mednarodni konferenci v Laškem predstavili nekatere navedene rezultate projekta ter deklarativna priporočila politikom za krepitev družbene in ekonomske vloge starejših ljudi, ki jih sestavlja niz splošnih, znanih in pomembnih potreb starejših ljudi, ki še niso sistemsko zagotovljene; mednje sodi vseživljenjsko učenje, promocija zdravja, skrb za razvoj različnih zaposlitvenih možnosti za starejše in podpora starejšim prebivalcem pri vključevanju v prostovoljske aktivnosti.