Zakaj se v Sloveniji programi za dolgotrajno oskrbo starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi ne razvijajo podobno kakor pri nam primerljivih sosedah v Evropi? Ko pomislimo, da smo bili na tem področju med leti 1965 in 1985 po zaslugi dr. Bojana Accetta med vodilnimi na svetu, je naš sedanji zaostanek boleč. Vprašanje je zelo aktualno zlasti v luči zakona o dolgotrajni oskrbi. Menim, da so za zaostajanje trije glavni razlogi.

Živimo v času intenzivnega naraščanja starejše populacije, kar ima v navezi z domovi pomembno povezavo. Starajoča se družba ima številne učinke, predvsem na razvoj posameznih panog oz. storitvenih dejavnosti. Domovi so in bodo ostali del te naraščajoče storitvene dejavnosti ter posledično deležni najmanj s sedanjim stanjem primerljivega obsega dejavnosti. Dejavnost oskrbe starejših, predvsem v institucionalni obliki, je zadnja leta v Sloveniji v velikem porastu. Ta razvoj je bil delno načrtovan, tako z vidika države oz. njenega strateškega planiranja na področju socialnega varstva kot tudi z vidika posameznih izvajalcev, ki so videli v tej dejavnosti možnost za udejanjenje svojih poslovnih ciljev ali prepoznali izziv na poti iskanja starostnikom primernejših storitev in programov. V prispevku avtor predstavi svoj pogled na stanje te dejavnosti in kakšno priložnost ima v sodobni družbi. Po vzoru SWOT analize piše o nevarnostih in priložnostih v okolju za razvoj slovenskih domov za starejše ter o notranjih slabostih in prednostih slovenskih domov. Na koncu povzame ugotovljena dejstva ali stanja in navaja področja, kjer bi morali narediti korak naprej oz. zagotoviti ustrezne sistemske rešitve. Pri tem omenja, kaj je najbolj bistveno, kar bi se moralo spremeniti na področju delovanja slovenskih domov, da bi le-ti bolje uresničevali individualne potrebe starejših.

Medgeneracijsko povezovanje postaja vse bolj pomembno. Ker so tuje študije pokazale, da je medgeneracijsko sodelovanje pri okupaciji lahko zelo učinkovito, je bil v okviru diplomskega dela izveden projekt, katerega namen je bil spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje pri vrtnarjenju kot delovno terapevtski okupaciji in proučiti, kaj je ta izkušnja vključenim pomenila. V projekt so bili vključeni trije starostniki in trije mladostniki. Povprečna starost starostnikov je bila 74 let, mladostnikov pa 22 let. Z udeleženci je bila izvedena petdnevna delavnica na temo vrtnarjenja. Podatki o izkušnjah udeležencev so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem in analizirani s kvalitativno vsebinsko analizo. Pri starostnikih je bilo ugotovljenih pet kategorij: splošni pomen vrta, vrt kot medij za aktiviranje, občutki ob delu na vrtu, medgeneracijsko sodelovanje in pogled starejših na mladostnike. Vrtnarjenje je delovnoterapevtska okupacija, ki se je pokazala kot primeren medij za povezovanje dveh generacij.

V članku je opisana koristnost telesnih aktivnosti članic skupine za kakovostno starost Zimzelen Žalec, ki jo je avtorica vodila 22 let in katere redna dejavnost je bila aerobna telovadba in planinarjenje. Izkušnje članic skupine in voditeljice sooča s pogledi nekaterih strokovnjakov na telesno kulturo, šport in planinstvo. Ker se življenjska doba podaljšuje, je koristno poznati vpliv telesne aktivnosti na kakovost življenja, da dodajamo življenje letom. Katerakoli telesna aktivnost je boljša kot nedejavnost. Redno gibanje pomaga človeku, da je bolj zadovoljen, zdrav in mu prinaša večjo kakovost življenja. Avtorica je skozi 22-letno spremljanje članic skupine ugotovila, da tisti, ki redno telovadijo in so ljubitelji hoje in planinarjenja, živijo bolj polno in so ohranili zdrav razum v pozna leta.

Dokument Dolgotrajna oskrba v starajočih se družbah – izzivi in politične možnosti, je del Socialno investicijskega paketa (Social Investment Package). Njegova rdeča nit je socialna varnost pred tveganji za dolgotrajno oskrbo pri krhkih starejših ljudeh in pri starejših ljudeh z multimorbidnostjo. Avtorji dokumenta se usmerjajo samo na starejšo populacijo, čeprav se zavedajo, da storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo tudi otroci in ljudje v srednjem življenjskem obdobju, ki imajo težje telesne in duševne bolezni. Vendar pa bo zaradi naraščanja števila starih ljudi tudi v prihodnje večina storitev dolgotrajne oskrbe namenjena tej skupini prebivalstva.

Arhitekti so izmed vseh strok, ki delajo za stare ljudi, v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja dosegli največji ustvarjalni preboj v novo paradigmo pri oskrbi onemoglih in načinu bivanja v starosti. Med najbolj vidnimi je npr. Hans Peter Winter iz Nemčije, s katerim smo v naši reviji imeli obsežen strokovni intervju (Kakovostna starosti, 2010, št. 1, str. 90-102). Zasnovali so manjše oskrbovalne enote – imenovane gospodinjske skupine po meri potreb starih ljudi. V tesni povezavi z njimi pa se uveljavljajo številni drugi programi za oskrbo na domu, za zdravo, aktivno in dostojanstveno staranje, za čim večjo samostojnost v času pešanja ter za povezovanje med krajevnim vrtcem, šolo, zdravstvom, svojci, prostovoljci in drugimi krajani.

Generacijske spremembe – spoznanja nove raziskave o medgeneracijskih odnosih na Irskem je naslov obsežne raziskave, ki je bila med letoma 2011 in 2013 narejena na Irskem v sodelovanju več gerontoloških raziskovalnih ustanov (Social Policy and Ageing Research Centre – SPARC, Irish Centre for Social Gerontology NUI Galway ter Trinity College’s Social Policy and Ageing Research Centre). Ugotovitve so objavili v publikaciji, ki govori o tem, kaj ljudem medgeneracijsko sožitje pomeni in kako ta koncept razumejo in živijo. V uvodu avtorji predstavijo izzive, s katerim se spopadajo na Irskem pri preučevanju medgeneracijskih odnosov. Ugotovitve so tematsko razdeljene v šest poglavij. Publikacija se zaključi z osrednjimi sporočili raziskave.

Tako kot v drugod Evropi se tudi na Severnem Irskem prebivalstvo stara. Demografske spremembe so prispevale k političnemu diskurzu, ki se osredotoča predvsem na težave zdravstva in sociale zaradi staranja prebivalstva. Ne poudarja pa prevzemanja aktivnih vlog starejših ljudi v družbi, med katere sodi tudi prostovoljsko delo.

Brošura Majhni posegi za velike učinke je nastala na podlagi praktičnih izkušenj svetovanja v svetovalnici za izboljšanje bivanja starejših. Svetovalnica je bila odprta v prostorih ZDUS-a, in sicer v okviru mednarodnega projekta HELPS v jeseni 2012. Poglavitni namen svetovalnice je podpora starejšim osebam in njihovim svojcem pri iskanju optimalne rešitve glede bivanja v starosti. Svetovalnica nudi informacije o paleti potencialnih možnosti, od tega, kako čim dlje ohraniti neodvisnost in ostati doma (prilagoditve stanovanja, oskrba na domu), do alternativnih oblik bivanja (sobivanje starejših) ter informacij o razpoložljivih mestih v domovih za starejše.

TEAM-BUIDLING - BOLJŠI PRISTOP K OSKRBI STAREJŠIH

ALI LAHKO TEHNOLOGIJA IZBOLJŠA KAKOVOST ŽIVLJENJA STARIH LJUDI V USTANOVAH?

POTENCIALNE KORISTI STIMULACIJE MOŽGANOV NA GIBLJIVOST UDOVOD PO KAPI

OSTEOPOROZA DANES

KAKO IZBOLJŠATI SODELOVANJE BOLNIKOV V PROCESU ZDRAVLJENJA OSTEOPOROZE?

AEROBNA VADBA PRI OSEBAH Z MULTIPLO SKLEROZO KORISTI SPOMINU

TRENIRAJ SRCE, DA ZAŠČITIŠ UM

Gerontološki dogodki

Gerontološko-medgeneracijski pojem oskrba pomeni vsako vedenje ali dejanje v medčloveškem sožitju, kjer tisti, ki je bolj zmožen, pomaga zadovoljevati telesne, duševne, duhovne ali socialne potrebe drugemu, ker jih ta ne more sam.

Starosti prijazna skupnost je organizirano in usklajeno delovanje vseh pomembnih dejavnikov, da se v njej razvijajo medčloveška razmerja in odnosi, prostor in arhitektrura, kultura, zdravstvo, sociala, vzgoja in drugi pomembni vidiki v skladu s potrebami starih ljudi, in sicer tako, da je razvoj tudi po meri otrok, družin, invalidov ter zaposlenih prebivalcev skupnosti. Starosti prijazna skupnost je najbolj ustrezen osnovni strokovni pojem za to področje socialnega sožitja. Najbolj znan svetovani program, ki spodbuja takšen razvoj, pa je program starosti prijazna mesta in starosti prijazne občine ali starosti prijazno podeželje, tudi starosti prijazen kraj.

V nedeljo, 28. septembra 2014, je na trgu Sv. Petra potekalo srečanje papeža Frančiška s starostniki in starimi starši. Prišlo je 30.000 udeležencev iz več kot dvajset držav vsega sveta, mnogi pa so dogodek spremljali preko radijskih in televizijskih sprejemnikov.

Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni. V sklopu teh aktivnosti je Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica, Alzheimer Slovenija 16. septembra v Ljubljani v Hotelu Union organiziralo okroglo mizo Obravnava bolnika z demenco.

V Laškem se je 23. septembra 2014 odvijala mednarodna konferenca For the golden Age, ki je bila obnem zaključni dogodek 1,4 milijona evrov vrednega mednarodnega projekta Silver City, financiranega iz programa South East Europe. V projekt je bilo vključenih šest partnerjev iz šestih mest oziroma območij: okrožje iz Budimpešte, Zagreb, Burgas iz Bolgarije, Galati iz Romunije, pokrajina Treviso iz Italije in Ekonomski institut – Center razvoja človeških virov iz Maribora, ki je tudi pripravil zaključno konferenco. Iz sporočila za javnost, ki ga je pripravila Nataša Vodušek Fras (http://maribor.silvercity.eu/upload/Maribor/Silver_City-zakljucna_konferenca), povzemamo poudarke tega projekta.