Avtor: Prof. dr. Jože Ramovš, datum: 15.3.2019
Ustava revije Kakovostna starost je njena vizija: snovanje interdisciplinarne vede o starosti in staranju v Sloveniji ter o sožitju med generacijami, saj je od njega odvisno obvladovanje staranja prebivalstva. Gerontologijo snujemo na treh nosilcih: 1. kot plodno vejo slovenske kulture na drevesu svetovne znanosti; 2. v interdisciplinarni širini psihosocialnih, zdravstvenih, prostorsko-infrastrukturnih, menedžerskih, pedagoških in drugih spoznanj; 3. kot most med prakso in teoretičnim znanjem. Novo znanje prihaja samo iz dobre prakse, zato mora znanstveni članek rasti iz stvarnega dela na terenu in ga plemenititi.
Pri uresničevanju te vizije srečuje revija goro ovir. Ena je birokratizacija znanosti, ki potiska učitelje in študente v formalizirane kalupe zbiranja točk. Članek, ki je le pogoj za doktorat ali magisterij, za naziv ali za projekt, je rad papirnato prazen, z grmado internetnih referenc, ki niso povezane ne med seboj, ne z vsebino članka, ne s stvarnimi potrebami stroke. To oviro naša revija lažje preskakuje kakor fakultetne revije, je pa huda nadloga. Sorodna ovira je kulturna negotovost, ali gojiti svetovno gerontologjo ali njene veje v narodnih kulturah. Naš odgovor ni alternativa, ampak sinteza obojega. Znanost ustvarjajo samo ljudje, ki so zakoreninjeni v svoji konkretni kulturi in razmerah, kjer delajo za pristne potrebe ljudi. Zaprta znanost je jalova. Usodna ovira za razvoj je tudi trg. Usmerjenost v ekonomski profit vodi človeško ožino, ki usodno zavira strokovni razvoj. Moč trga je največja nevarnost, da človeštvo v zaostrenih razmerah demografske krize v 21. stoletju ne bi razvilo spoznanj in orodij za novo solidarnost med generacijami ter za humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo množice starih ljudi. Rojevanje in vzgoja otrok, oskrbovanje bolnih in onemoglih ljudi ter spoštovanje mrtvih so temeljne človeške značilnosti. Na njih stoji zaupanje v razvoj. Pri njih gre za biti ali ne biti človek. Brezdušna tekma za imeti čim več je samoprevara posameznika, ki se razblini najpozneje s smrtjo, med tem pa razčlovečuje skupnost tem bolj, čim invazivneje se v njej širi. Multinacionalka s stomilijonskim dobičkom lažje gradi verige domov kakor občina in država. Pri tem pa oskrbovancem do skrajnosti krči fizični in človeški prostor. Domet trga so gole oskrbovalne storitve, ki v ustanovi ubijajo človeški odnos in motivacijo oskrbovalcev, spravljajo v obup oskrbovalce, v skupnosti pa zastrupljajo solidarnost. Oskrba onemoglih je donosna tržna niša – toda neetična. Nekaterim prinaša dobiček, drugim goro gorja – podobno kakor orožarska industrija. Tej miselnosti je tudi »pomoč« pri samomoru donosen posel, podobno kakor prodaja švicarskih ur.
Tudi vse to so razlogi za vztrajanje pri razvijanju celostne in humane gerontologije, ki ji je namenjena revija Kakovostna starost. Odločilen motiv pa so konkretna lepa doživetja. Navdušujoče pripovedi družinskih oskrbovalcev na tečajih – tem smo namenili veliko prostora lani. Pa novost pronicljivih spoznanj o demografski krizi kot dobri možnosti za nov razvojni korak evropske kulture v človečnosti in lepšem sožitju. Ali pa izjemna zavzetost in uspehi tega ali onega doma za stare ljudi. Pa briljantna doktorandka, ki ob ponudbi šolske kariere na fakulteti reče: Hočem delati v praksi s starimi ljudmi, tam raziskovati in od tam učiti na fakulteti. Ni edina med mladimi, ki dajejo pogum in upanje.
Urednik