Čemu vztrajati pri izdajanju slovenske znanstveno-strokovne revije za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje? Težave so nas že pretekla leta usmerjale v prenehanje, vendar 22. letnik izhaja. Ob misli na prenehanje je vedno pretehtala pristna spodbuda uglednih akademikov, pa ljudi iz različnih strok, politike in uprave, ki zavzeto delajo na področju staranja in medgeneracijskega sožitja, ter prostovoljcev in družinskih oskrbovalcev: Ne prenehajte je izdajati! Je edina tovrstna revija pri nas. Znanstveni prostor za razvijanje slovenske gerontologije je v demografski krizi nujen. Ustvarjalno obvladovanje staranja prebivalstva je pogoj za razvoj slovenske kulture. Za smiselno ravnanje je odločilna motivacija na osnovi analize stvarnih razmer, potreb, možnosti in ovir – celostna antropološka kost-benefit analiza. Skiciramo jo za uvod v novi letnik.

»So rane, ki na telesu niso vidne, a so bolj boleče kot vse, kar krvavi.«

(Laurell K. Hamilton)

POVZETEK

V prispevku avtorja predstavljata ugotovitve raziskave o nasilju nad starejšimi v institucionalnem in domačem okolju. Cilji raziskave so bili ugotoviti pogostost izpostavljenosti starejših ljudi nasilju tako v domovih za starejše kakor v domačem okolju, analizirati, v kakšni obliki se pojavlja, kdo je najpogosteje žrtev in kdo najpogosteje povzročitelj. Vzorec anketiranih je zajemal 220 oseb, starejših od 65 let, ki so orientirane v času, prostoru in kraju. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik, na katerega je odgovorilo 131 posameznikov, ki bivajo v domovih starejših občanov (DSO) na območju Ljubljane ter med 89 starejšimi občani, ki še vedno bivajo doma. V raziskavi je sodelovalo 43 moških in 177 žensk, o izkušnji nasilja pa je poročalo 47 posameznikov, od tega 30 v domačem okolju. Med oblikami nasilja je prevladovalo psihično nasilje, zanemarjanje in ekonomsko nasilje s strani drugih sorodnikov, partnerjev in potomcev. Pri 17 starostnikih, ki so poročali o nasilju v domovih za starejše občane, je prevladovalo psihično, ekonomsko in fizično nasilje s strani sostanovalcev in negovalnih oseb. Največ žrtev je bilo starejših od 75 let, večina je bila žensk. Telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov ter odvisnost od povzročitelja sta bila glavna vzroka za pojav nasilja.

Ključne besede: starost, staranje, starostniki, staromrzništvo, nasilje, institucionalno okolje, domače okolje.

AVTORJA

Teja Primc je magistrica varstvoslovja, ima opravljen detektivski izpit in sodeluje z detektivsko agencijo Evidentium. Ukvarja se z raziskovanjem področja nasilja nad starejšimi in informacijsko varnostjo v organizacijah. Je del ekipe Safe Mode, kjer izvaja delavnice ozaveščanja med zaposlenimi v organizacijah na temo varovanja informacij in varne uporabe IKT. Ukvarja se tudi s projektnim delom in je certificirana vodja projektov.

Izr. prof. dr. Branko Lobnikar je doktor kadrovskega menedžmenta in na Fakulteti za varnostne vede predava vsebine, vezane na organizacijsko vedenje, odklonskost ter varnostna vprašanja. Poleg tega je predavatelj na Fakulteti za zdravstvene vede, kjer predava vsebine s področja zagotavljanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

AVTORJA

Teja Primc je magistrica varstvoslovja, ima opravljen detektivski izpit in sodeluje z detektivsko agencijo Evidentium. Ukvarja se z raziskovanjem področja nasilja nad starejšimi in informacijsko varnostjo v organizacijah. Je del ekipe Safe Mode, kjer izvaja delavnice ozaveščanja med zaposlenimi v organizacijah na temo varovanja informacij in varne uporabe IKT. Ukvarja se tudi s projektnim delom in je certificirana vodja projektov.

Izr. prof. dr. Branko Lobnikar je doktor kadrovskega menedžmenta in na Fakulteti za varnostne vede predava vsebine, vezane na organizacijsko vedenje, odklonskost ter varnostna vprašanja. Poleg tega je predavatelj na Fakulteti za zdravstvene vede, kjer predava vsebine s področja zagotavljanja kakovosti in varnosti v zdravstvu.

POVZETEK

Pomanjkanje različnih vitaminov lahko povzroči različne vrste obolenj, pri katerih so bolezenski znaki značilno povezani z vlogo posameznega vitamina v delovanju telesa. Tudi vitamin D je vključen v patogenezo mnogih bolezni, njegovo pomanjkanje pa je kritično predvsem pri starejših ljudeh. K izboljšanju zdravja starejše populacije bi lahko pripomogli z nadomeščanjem vitamina D, z ustrezno motivacijo in ozaveščanjem glede vplivov njegovega pomanjkanja na nastanek osteoporoze, s promocijo zdravega življenjskega sloga in poudarjanjem aktivne starosti ter vseživljenjskega učenja.

Ključne besede: vitamin D, pomanjkanje vitamina D, dejavniki tveganja, staranje.

AVTORJI

Lidija Gradišnik je študentka socialne gerontologije na Almi Mater Europaea, zaposlena kot raziskovalka na Inštitutu za biomedicinske vede na Medicinski fakulteti v Mariboru. Njeno primarno področje raziskovanja so celične kulture, ljubiteljsko študira socialno gerontologijo. Sodeluje pri projektih, katerih cilj je zdrava in aktivna starost.

Danica Železnik je redna profesorica s področja zdravstvenih ved in gerontologije. Zaključila je specializacijo iz gerontologije in rehabilitacije na Deaconal University College, Lovisenberg v Oslu na Norveškem in doktorat s področja zdravstvenih ved na University of Oulu, Faculty of Medicine na Finskem. Karierno pot je pričela v UKC Maribor na ortopedskem oddelku, kjer je delovala več kakor dvajset let. Kot prodekanica za izobraževanje je delovala na Univerzi v Mariboru, od leta 2009 pa opravlja funkcijo dekanice na Fakulteti za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec.

Uroš Maver je farmacevt, raziskovalec in predavatelj na Medicinski fakulteti v Mariboru, kjer vodi Inštitut za biomedicinske vede. Med primarne raziskovalne usmeritve sodijo interdisciplinarne raziskave s fokusom na izboljšanje kvalitete življenja različnih bolnikov. S področjem vpliva pomanjkanja vitamina D na zdravje se ukvarja že nekaj časa.

Tomaž Velnar je zaposlen kot zdravnik v UKC Ljubljana, aktiven pa je tudi na raziskovalnem področju. Raziskovalno redno sodeluje z ostalimi avtorji, skupaj pa so začeli z multicentrično raziskavo o pomanjkanju vitamina D med starejšimi ljudmi.

POVZETEK

                V kontekstu starajoče se populacije in naraščajočih izdatkov zdravstvenih storitev nastaja nov pojem krhkost, ki je povezan s posledicami staranja tako z vidika zdravstvene stroke kakor političnih odločevalcev. Krhkost vpliva na paciente, njihove bližnje in družbo. Glede na to, da politični odločevalci najbolje razumejo ekonomski jezik, je cilj našega prispevka ugotoviti povezanost krhkosti s povečanjem opravljenih zdravstvenih storitev in posledično višjimi stroški. Za to raziskavo smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodologijo, s katero smo pregledali recenzirano medicinsko literaturo. Uporabili smo pripovedni pregled, ker omogoča pridobivanje literature iz različnih virov in holističen pregled obravnavane problematike. Ugotovili smo, da rezultati zbranih raziskav potrjujejo povezavo med stopnjo krhkosti in višino izdatkov za zdravstvene storitve starejših posameznikov. Pred-krhki posamezniki porabijo od 17 do 151 odstotkov več sredstev kakor njihovi čvrsti kolegi, krhki pa od 45 do 469 odstotkov več. Rezultati so različni in so odvisni od okolja, vzorca in od tega, katere zdravstvene storitve in stroški so zajeti v obravnavo. Iz pregleda literature in dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je krhkost povezana z več opravljenimi zdravstvenimi storitvami ne glede na vrsto storitev; posledica so višji izdatki. Naše ugotovitve potrjujejo potrebo po celostnem in multidisciplinarnem preventivnem pristopu.

Ključne besede: krhkost, starejše odrasle osebe, poraba zdravstvenih storitev, stroški zdravstvenih storitev, strošek krhkosti, breme krhkosti, zdravstvena ekonomika

AVTORJA

Robert Potisek, univ. dipl. ekon., je strokovni sodelavec v Centru za Zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Ukvarja se s postopkom ocenjevanja učinkovitosti zdravstvenega sistema, kazalniki kakovosti in tobačno ekonomiko. Poleg tega sodeluje na projektu JA ADVANTAGE, katerega cilj je raziskovanje krhkosti.

Doc. dr. Branko Gabrovec je raziskovalec v Centru za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Svoje 23 letno delovno pot v zdravstvenem sistemu je pričel v psihiatrični bolnišnici, nadaljeval v osnovnem zdravstvenem varstvu in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Njegova raziskovalna področja so staranje, zdravo staranje, kakovost in varnost v zdravstvenem sistemu. Je avtor več znanstvenih del.

POVZETEK

Sodobna medicina raziskuje, kako možgani s svojimi strukturami in nevrološkimi povezavami vplivajo na obnašanje in kontrolirajo mentalne procese, vključno z emocijami in kognicijo. Predmet raziskav so tudi razlike in spremembe izvršilnih in spominskih funkcij ter razlike med spoloma. Naša raziskava izhaja iz domneve, da se v procesu staranja spremenijo nekateri nevrofiziološki parametri, med njimi raven kognicije, kar smo raziskovali. Raziskavo smo opravili v skupini 60 udeležencev, od tega 30 moških in 30 žensk v starosti od 65 do 95 let, živečih v domu za starejše ljudi. Uporabljen je bil standardni geronto-kognitivni vprašalnik (SAGE) za ugotavljanje ravni kognicije – normalnega statusa kognicije ali blagega kognitivnega upada; pri anketiranih starostnikih sta bila na enaki ravni, kar kaže na to, da proces staranja ni povezan z ravnijo kognicije pri anketiranih starostnikih.

Ključne besede: nevrofiziologija, kognicija, starostniki

AVTORICA

Sunčica Stankov je zdravnica splošne medicine in doktorica medicinskih znanosti. Njena doktorska disertacija (2013) je s področja nevrofiziologije starejših oseb, magisterij (2008) s področja nevrofiziologije in epidemiologije raka dojke. Dela v zdravstvenem domu Novi Sad (Vojvodina, Srbija) in specializira splošno medicino. Poleg tega raziskuje na področju geriatrije, epidemiologije in genetike. Je avtorica 24 znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v mednarodnih in domačih znanstvenih revijah in na strokovnih kongresih s področja medicine. Je članica Srbskega zdravniškega združenja in Zdravniške zbornice Srbije.

Good Quality of old age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, Vol. 22, Num. 1, 2019

INDEX

1. Scientific and expert articles

1.1. Tea Primc, Branko Lobnikar: Violence against the elderly in institutional and home environment

1.2. Lidija Gradišnik, Danica Železnik, Uroš Maver, Tomaž Velnar:Importance of vitamin D for quality ageing

1.3. Robert Potisek in Branko Gabrovec: Economic Burden of Frailty

1.4. Sunčica Stankov: Connection between the process of ageing and the level of cognition among older people

2. Review of gerontological literature

2.1. Frailty and life-satisfaction in Shanghai older adults (Tjaša Grebenšek)

2.2. Staying happy in old age (Petra Boštjančič)

2.3. Chapters of socio-gerontology (Nataša Simunič)

2.4. Being too late for own living (Mitja Slapar)

2.5. Aging should not be left aside (Maja Velički)

2.6. Cognitive training for strengthening brain functioning in old age (Marjeta Maruša Kerč)

3. Short contributions from gerontological literature: Alenka Ogrin

4. Gerontology events: Alenka Ogrin

5. Glossary of gerontological and intergenerational terms

5.1. Unintentional Maltreatment of Older People (Jože Ramovš)

6. Symposiums and workshops
6.1. Housing for All – Exemplary Model of Housing Politics in Vienna (Alenka Ogrin)

In the Editorial introduction to the first issue of 22nd Volume of Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, the question about motivation for present interdisciplinary gerontological journal publishing is raised. Namely, there is a difficulty of scientific origin, associated with publishing such journal that is demanding to overcome – education system is encouraging formalistic research, which is often poor by content. Another drawback for interdisciplinary focus of journal, which aims to be useful for all the professionals whose work is related to gerontology (psychologists, sociologists, medical doctors, nurses, politicians, architects, etc.) is a narrow specialization of scholars which is reflected in their contributions.

Aspiration of publishing the Good Quality of Old Age is in dissemination of knowledge that could provide potential solutions for overcoming the negative consequences of ever more evident population ageing. Foremost, the motivation for publishing is the positive feed-back of researchers, gerontology related professionals, politicians on one hand and family carers and volunteers on the other. Another major motive is provided by positive experiences with young scientists, who have a great interest in integrating theory with practice. Theory and practice integration is also of great importance for all sciences, gerontology among them.

This issue of the journal is not focused on a specific theme, rather it brings a wide range of gerontological and intergenerational contributions.

One of the ever present theme in journal Good Quality of Old Age is a long-term care. The national and international contributions regarding research and good practices on the field of long-term care are intended to encourage the political decision makers for establishing an efficient long-term care system in Slovenia. Regarding this theme, present issue brings articles about frailty of older people, importance of vitamin D for healthy ageing and the prevalence of older people abuse in institutionalized and home environments. Prevention of abuse among older persons is one of the most disputed topics of long-term care discussion. In addition to original research article on that matter, one can also read about it in extended section of lexical processing of the ‘older people unintentional maltreatment’ notion. Unintentional maltreatment of older people by their family members could be prevented with extending their knowledge about old age and old age related disabilities. In relation to unintentional maltreatment of older people in institutions, great difference could be done with better accommodation conditions, for example by avoiding the multiple older persons living in a same room.

Hereinafter, one can read research and book reviews on various gerontology and intergenerational relations topics – socio-gerontology, cognitive science and others.

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.