Avtor: Prof. dr. Jože Ramovš, datum: 21.10.2019

Pregled revije od začetka pokaže, da je bila njena osrednja vsebina dolgotrajna oskrba. O njej je v dvaindvajsetih letih izhajanja revije govorilo 508 daljših člankov in še več deset uvodnikov ter manjših besedil v rubriki »drobci iz gerontološke literature«. Dolgotrajna oskrba je vsekakor ena od glavnih štirih nalog za razvojno rešitev demografske krize v 21. stoletju (ostale tri so skrb za zdravo staranje upokojenske generacije, za uspešno gospodarstvo ob staranju zaposlenih in vzgoja vsega prebivalstva za solidarno medgeneracijsko sožitje). Toda neposredni povod za tako pogosto pisanje o tej temi je bilo dejstvo, da slovenska vlada in parlament ves ta čas nista pripravila in sprejela sodobnega sistema in zakona o dolgotrajni oskrbi, medtem ko so naše evropske sosede to storile par let pred začetkom izhajanja naše revije. Edini strokovni cilj revije je s posredovanjem spoznanj in informacij služiti slovenskim strokam, ki delajo na področju dolgotrajne oskrbe ter slovenski upravi in politiki, da bi čim prej začeli dohitevati naš četrt stoletni zaostanek za Evropo na tem bistvenem področju kakovosti življenja in sožitja.

Tudi v pričujoči številki je dolgotrajna oskrba vidno zastopana.

Njej je posvečen že prvi članek najbolj uglednega izobraževalca kadrov za oskrbovalne ustanove v Sloveniji, Franca Imperla; z vrsto spoznanj in primerov dobre prakse.

Med prikazi je zanimiva dilema o razlogih za plačevanje družinskih oskrbovalcem. Resda so družinski oskrbovalci vso zgodovino opravljali skoraj vso oskrbo bolnih in starostno onemoglih, za to pa niso prejemali nikakršnega javnega plačila. Isto velja za vzrejo in vzgojo otrok v tradicionalni družbi. Že polpretekla industrijska družba pa je uvidela nujno potrebo po javni pomoči staršem z otroškimi dodatki, s sofinanciranjem otroškega varstva, z brezplačnim šolanjem itd. Enako nujnost po javni pomoči pri oskrbovanju uvideva sodobna poindustrijska družba v stoletju starih ljudi.

Premik od tradicionalnega patriarhalnega vzorca, ko so bolne ljudi oskrbovale ženske, se dogaja tudi na področju vključevanja moških v oskrbovanje; v poročilih iz simpozijev boste našli kratko poročilo tudi o tem. Aktualno tematiko usposabljanja družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev pa nam je tokrat osvežila v obliki osebnih utrinkov mlada strokovnjakinja, ki je poklicno stopila na to delovno področje.

Naj opozorim še na eno aktualno vsebino – integrirano dolgotrajno oskrbo. Najdete jo v rubriki strokovno izrazje in v poročilu iz simpozija medicinskih sester v Celju. Da bo dolgotrajna oskrba ob podvojenih ali potrojenih potrebah v prihodnjih letih finančno vzdržna, je nujna integracija vseh virov posameznika, družine in države, vključno s krajevno skupnostjo. Da bo kadrovsko vzdržna, je nujna smiselna integracija nalog, ki jih lahko pri tem lahko opravi samo država, in nalog krajevne samouprave. Da pa se bo razvijala humano in po meri potreb sodobnega človeka, je nujna integracija neformalne in formalne oskrbe, pri formalni pa storitev zdravstvene nege s socialno oskrbo. V enovito celoto krajevne oskrbovalne mreže je treba integrirati več kakor petnajst sodobnih oskrbovalnih programov. Oskrbovalna storitev mora biti integrirana s človeškim odnosom. Integrirano je treba odgovarjati na potrebe v vseh človeških razsežnostih, ne samo na telesne. Edinole integrirana dolgotrajna oskrba kaže v svoji sinergični komplementarnosti razvojno možnost za humano, finančno in kadrovsko vzdržno dolgotrajno oskrbo v prihodnje.

Urednik