V prejšnji številki naše revije smo odprli dve pomembni vsebini: kulturo in verovanje. Ena in druga sta bili raziskovalni predmet objavljenih znanstvenih člankov, obdelani sta bili v gerontološko-medgeneracijskem izrazju, med poročili o strokovnih posvetih je bila prva nacionalna konferenca o religiozni in duhovni oskrbi v Sloveniji, kulturi je bil posvečen obsežen življenjski intervju z Milanom Pavliho. Tudi pričujoča številka nadaljuje s prispevki o kulturi: eden od znanstvenih člankov raziskuje otroške bralne izkušnje današnjih starostnikov, med prikazi je povzeta raziskava o vplivu kulturnega udejstvovanja na pojav depresije pri starih ljudeh.

V zadnjih tridesetih letih se je skupina kronično bolnih in starejših oseb bistveno povečala, istočasno pa je na nivoju družbe postal odnos do nje neprijazen ter razvrednoten. Sociološko gledano je nastala velika populacijska skupina, ki bo v prihodnosti tvorila tretjino družbe. Skupna ugotovitev je, da so resursi, potrebni za zadovoljevanje potreb te starejše populacije z vidika kadrov in stroškov tako obširni, da z dosedanjimi oblikami pomoči, katerih značilnost je institucionalizacija in profesionalizacija, te naloge ni več možno obvladati ne finančno, ne strokovno, ne moralno. Zato se v mnogih sodobnih družbah vzpostavljajo novi vsebinski, programski, organizacijski in finančni okviri oskrbe starejših in kronično bolnih. V zadnjem času je veliko civilnega napora usmerjenega v ponovno vzpostavitev solidarnosti na medosebnem nivoju. Na vidiku so spremembe tako v institucionalni oskrbi starejših kakor v iskanju novih alternativnih oblik bivanja in zagotavljanja dolgotrajne oskrbe.

Ključne besede: domovi za starejše ljudi, hišne skupnosti, alternativne oblike bivanja, grozd malih domov, grozd skupnostnih domov in programov, prostovoljsko delo, solidarnost.

Valvasorjeva knjižnica Krško kot splošna knjižnica izvaja tudi dejavnosti in storitve, prilagojene institucionalizirani skupini starostnikov v Domu starejših občanov Krško, z namenom prispevati k aktivnemu staranju stanovalcev. V letu 2018, evropskem letu kulturne dediščine, je izvedla delavnico »Tako se pletejo besede«, ki je temeljila na biblioedukaciji in intervjujih s stanovalci na temo branja v otroštvu. Dostopanje do čtiva v mladosti današnjih starostnikov je v določeni meri pogojevala finančna stabilnost družine, vendar finančna preskrbljenost in socialni status družine nista bila pogoj za gojenje pozitivne bralne kulture. Negativne otroške bralne izkušnje niso negativno vplivale na razvoj bralne kulture v odrasli dobi posameznika, temveč so še okrepile željo po kvalitetnem druženju s knjigo in privzgojitvi te želje svojim potomcem. Analiza delavnice je potrdila pozitiven prispevek knjižnice pri aktivnem staranju v različnih vidikih, saj je uspešno povezala praznovanje evropskega leta kulturne dediščine, knjigo, branje, spominjanje in pripovedovanje. Utrdila je odnose in medsebojno poznavanje vseh udeležencev, popestrila sodelujočim življenje v domu, pozitivno vplivala na njihovo komunikacijo, prispevala k izboljšanju samopodobe in k osebni rasti.

Ključne besede: biblioedukacija, branje v otroštvu, spominjanje, starostniki, evropsko leto kulturne dediščine

Sodobna družba se sooča z izzivom, kako ranljivi skupini prebivalstva odraslih oseb z intelektualno in razvojno motnjo v procesu staranja zagotoviti ustrezno podporo pri izboljšanju telesnega zdravja in zadovoljstva z zdravjem in aktivnim življenjskim slogom. V raziskavi smo uporabili integracijo kvantitativne (randomizirana klinična študija) in kvalitativne (fenomenološka študija) raziskovalne metodologije, da bi proučili kratkoročno učinkovitost treh različnih gibalnih programov Specialne olimpijade (odslej SO) na telesno zdravje in samo zadovoljstvo z zdravjem ter izboljšanje tega pri športnikih z intelektualno motnjo. Vključenih je bilo 150 športnikov z intelektualno motnjo, ki so bili razvrščeni v dve študijski in eno kontrolno skupino. Na podlagi analize rezultatov domene telesnega zdravja in zadovoljstva z zdravjem ugotavljamo, da so športniki v skupini Fun fitnes plus in Wellness dosegli statistično pomembno izboljšanje v primerjavi z športniki v kontrolni skupini. Med tremi skupinami so bile statistično pomembne razlike v prid skupini Fun fitnes plus in Wellness. Izboljšanje telesnega zdravja potrjujejo tudi izjave udeležencev Fun fitness programa, v katerih so poudarili boljšo gibljivost, mišično moč, mišično vzdržljivost, ravnotežje, aerobno zmogljivost, kar jim pomaga pri opravljanju različnih aktivnosti v vsakdanjem življenju. Na podlagi analize rezultatov ugotavljamo, da imajo različni gibalni programi SO Slovenije širši pomen, saj pomenijo dodano vrednost pri izboljšanju telesnega zdravja ter njihovega preventivnega pomena pri zagotavljanju visokega zadovoljstva z zdravjem starajočih se odraslih oseb z intelektualno motnjo.

Ključne besede: specialna olimpijada, športniki z intelektualno in razvojno motnjo, telesno zdravje, zadovoljstvo z zdravjem

V nekaterih zveznih državah ZDA se uveljavlja možnost finančne kompenzacije dela družinskih oskrbovalcev. Ta pojav prinaša vrsto vprašanj, etičnih in ideoloških dilem. Razumevanje tega pojava zahteva razmislek o osnovnih predpostavkah oskrbovanja. Kakšna je razlika med delom, ki ga ljudje opravljajo iz ljubezni, in tistim, ki ga opravijo za denar? Kakšna so pričakovanja družbe glede dela opravljenega iz ljubezni brez obeta plačila? Podporniki ideje plačevanja družinskih oskrbovalcev pravijo, da se na tak način lahko okrepi, razširi in vzdržuje naravni podporni sistem. Protiargumenti kritikov so, da to vodi k zmanjševanju prej samoumevnih družinskih obveznosti, da bo še večji pritisk na javni sistem in posledično bo več starejših ljudi izpostavljenih tveganju za zlorabe in nekvalitetno oskrbo.

Pri starih ljudeh je depresija pogosto spregledana, kar je zaskrbljujoče predvsem z vidika, da so depresivni stari ljudje bolj izpostavljeni tveganjem za sočasen pojav drugih bolezni, kot so razne oblike demence, sladkorne in kardiovaskularne bolezni ter možganske kapi. Da bi zmanjšali število starih ljudi, ki obolevajo za depresijo, ter prispevali k boljšemu prepoznavanju znakov oz. simptomov depresije med njimi, se raziskovalci vse pogosteje ukvarjajo z odkrivanjem varovalnih dejavnikov za depresijo. Zadnjih deset let se kot eden teh dejavnikov omenja tudi kulturno udejstvovanje.

Gerontološko združenje Amerike je v članku z naslovom Zakonske in izvenzakonske zveze ter ločitve v poznejšem življenj, ki sta ga napisala Susan L. Brown in Matthew R. Wright, predstavila in zbrala podatke o  spremembah v ameriških družinah. Spremembe nastajajo zaradi pogostih razpadov zakonskih zvez in hitrega povečevanja primerov skupnega življenja neporočenih oseb.

Raziskava je bila izvedena na Švedskem, v njej so sodelovali tudi strokovnjaki iz ZDA, Kanade in Avstralije. Poročilo z izsledki raziskave je pripravila skupina prominentnih raziskovalcev s tega področja, pri čemer so se oprli tudi na številne mednarodne študije o povezavah med zdravjem in alkoholom. Sodelovale pa so tudi švedska združenja in organizacije starejših oseb, tako pri pridobivanju podatkov kot pri osveščanju in informiranju o ugotovitvah raziskave. V raziskavo so zajeli starejše od 65 let.

Kako živeti večno je zveneči naslov najnovejše angleške knjige Marca Freedmana, ki je izšla v novembru 2018. Sam jo opredeljuje kot kroniko nastajajočega gibanja, ki ima potencial, da ohrani svet, kjer so naša življenja vse daljša in je več starejših kakor mlajših; svet, ki bo delal v dobro družbe in posameznikov še dolgo v prihodnosti. V knjigi spremljamo zgodbe ljudi, ki nam kažejo pot naprej – starejših ljudi, ki vlagajo svoje izkušnje in znanje v mlajše generacije ter pomen prizadevanj posameznikov, še posebej tistih, ki svojega pravega potenciala še niso uresničili in kaj lahko storijo, da bi ga omogočili.

Zgodbe staranja delujejo pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO v sodelovanju z Inštitutom Nove revije. Ekipa Zgodb staranja od leta 2016 izvaja projekte, ki z različnimi generacijami odpirajo dialog o staranju.

V SLOVENIJI

3. mednarodna znanstvena konferenca Health Online
Digitalne tehnologije in zdravstveni sistemi
12. september 2019, Ljubljana
organizira: Zdravstvena fakulteta
spletna povezava: https://www.healthonline2019.com/

Digitalna transformacija – nikoli prestari za nove izzive

v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI
26. september 2019,  hotel City,  Maribor
organizira: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
spletna povezava: http://www.sklad-kadri.si

19. festival za tretje življenjsko obdobje
1. - 3. oktober 2019, Cankarjev dom, Ljubljana
spletna povezava: http://www.f3zo.si

V TUJINI

Global Ageing Conference
17. – 19. september 2019, Toronto, Canada
organizira: The Global Ageing Network
spletna povezava: https://globalageing.org

AAL Forum 2019
Smarter practical implementation of digital technology to enhance active and healthy living
23. – 25. september 2019, Aarhus, Danska
organizira: program AAL
spletna povezava: https://www.aalforum.eu/

10th International conference on Healthy Ageing, Gerontology and Geriatrics

Defining the dynamics of ageing

6. – 7. november 2019, Chicago, ZDA

Spletna povezava: https://ageing.euroscicon.com/

International Conference on Geriatrics and Ageing

Geriatric Health Care And Healthy Ageing In Current Life Style

9. - 10. december 2019 Bangkok, Tajska
spletna povezava: https://geriatrics-ageing.expertconferences.org/

Integrirana dolgotrajna oskrba je sistemsko povezana celota vseh virov in deležnikov za humano, finančno in kadrovsko vzdržno sodobno oskrbo ljudi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakdanjih opravil zaradi bolezni, invalidnosti ali starostne onemoglosti.

Visoka zdravstvena šola v Celju je 30. maja organizirala celodnevni simpozij Integrirana dolgotrajna oskrba: odziv na potrebe dolgožive družbe v Sloveniji. Množična udeležba (okrog sto udeležencev, največ medicinskih sester) kaže na aktualnost teme. Vsebine in predavatelji so bili zelo pestri tako poklicno kakor z vidika položaja v družbi. Pomen simpozija so podkrepili tudi udeleženci iz ministrstev, poklicnih zbornic, izobraževalnih ustanov, varuha človekovih pravic in drugi, tako med aktivnimi udeleženci in poslušalci.

Konferenco projekta »Dejavnejše vključevanje starejših moških v skupnost« (Old Guys Say Yes to Community), ki je bila 11. maja 2019 v Stari elektrarni v Ljubljani, sta organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Andragoško društvo Slovenije. To je bil zaključni dogodek triletnega mednarodnega projekta, financiranega iz razpisa Erasmus+. Sodelovale so tudi partnerske organizacije in inštituti iz Portugalske, Poljske in Estonije.

Mirovni inštitut je 5. septembra 2019 v Muzeju moderne umetnosti v okviru projekta Moškost, enakost, skrbstvene prakse (MESP) organiziral mednarodni simpozij, katerega osrednja tema je bila t. i. moškost pri oskrbovanju (v ang. caring masculinity). Prisotni smo bili na prvem delu simpozija, ki je bil namenjen predstavitvi prispevkov na temo moških kot primarnih oskrbovalcev v družini.

Desetletje ukrepov na področju zdravega staranja bi moralo prispevati k povečanju pričakovane življenjske dobe. Čeprav moški in ženske živijo dlje, dodatna leta niso nujno zdrava in starost kvalitetna. Naslednje desetletje bi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) moralo prispevati predvsem k reševanju te problematike.

INDEX

1. Scientific and expert articles

1.1. Franc Imperl: To build a life for ageing persons by the same standards

1.2. Urška Šoštar:  Childhood reading experiences of today's older people

1.3. Kovačič Tine: The effects of Special Olympics physical activity programs on the physical health of adults with intellectual and developmental disabilities

2. Review of gerontological literature

2.1. Dilemma about paid family carers (Alenka Ogrin)

2.2. Impact of cultural engagement on incidence of depression among older people (Tjaša Hudobivnik)

2.3. Marriage, cohabitation, and divorce in later life (Sara Schwarzmann)

2.4. Alcohol and older people (Alenka Ogrin)

2.5.  How to live forever: The enduring power of connecting the generations (Kaja Železnik)

4. Gerontology events: Alenka Ogrin

5. Glossary of gerontological and intergenerational terms

5.1. Integrated long-term care (Jože Ramovš)

6. Symposiums and workshops
6.1. Symposium »Integrated long-term care: A response to the needs of long-lived society in Slovenia” (Jože Ramovš)

6.2.  Conference “Old guys say yes to community” (Alenka Ogrin)

6.3. Symposium “Men, equality and care practices” (Tjaša Hudobivnik)

6.4. Conference “Workplace support for men in care« (Tjaša Hudobivnik)

7. Age friendly cities and municipalities

7.1. The view of World Health Organization on development of age friendly communities (Ana Gorenc Vujović)

9. Family carers

9.1. My personal experiences and recognitions from courses for family members (Sara Schwarzman)

The third issue of Good Quality of old age in 2019 brings various themes related to ageing with the focus on long-term care.
In the scientific and expert articles section the first article is by Franc Imperl, top expert on long-term care in Slovenia. The article brings an overview on development of long-term care and its perspectives in a changing society, introducing also alternative community based models of care for older people.

Urška Šoštar’s article is focused on early childhood reading experiences and their influence on the development of reading culture in later life. The analysis confirmed also a positive contribution of libraries to healthy ageing.
Tine Kovačič is the author of the article about the effects of Special Olympics programs on the physical health of adults with intellectual and developmental disabilities; the participants of the study reported on improved flexibility, muscle strengths and endurance, balance etc.
As in previous issues, we also reviewed several articles and reports from various gerontological sources. We gave a closer look at the controversy of paying to family members for the care they provide and to the incidence of alcoholism among older people. One of the articles reports on interesting research about changed attitude towards marital status, marriage, cohabitation, and divorce in later life in USA.
Anton Trstenjak Institute’s experts took part in some age related symposiums and conferences. Jože Ramovš reports on the symposium about integrated long-term care, which is also the main theme of the glossary of gerontology terms in this very issue.

Tjaša Hudobivnik reports from the symposium about men, equality and care practices and from the conference about workplace support for men who provide care. Men were also in the focus of the international project “Old men say yes to community”; about which a short overview with final findings is also published.
As usual, this issue also brings an article about age friendly cities and communities initiative, this time from the view of World Health Organization.

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.

V mesecu januarju 2019 sem se pridružila delovnemu timu na Inštitutu Antona Trstenjaka. Pred prvim stikom sem si prebrala knjigo Kakovostna starost dr. Jožeta Ramovša in preletela zadnjo izdano število Kakovostne starosti – revije za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.