Avtor: Alenka Ogrin, datum: 22.10.2019

Kakor v večini razvitih dežel tudi na Švedskem starejši predstavljajo vedno večji del prebivalstva. S staranjem se povečujejo tveganja za zdravje, varnost in kvaliteto življenja. Poleg kroničnih bolezni se povečuje tudi pojavnost akutnih poškodb zaradi padcev in drugih nepričakovanih nesreč, nasilja ali zlorab. Čeprav se je stopnja smrtnosti zmanjšala, se je po drugi strani povečalo število let, ki jih starejši preživijo z boleznimi, posledično je tudi več potreb po zdravstveni in socialni oskrbi in s tem obremenitev za zdravstveno blagajno.

Uživanje alkohola pomeni zdravstveno tveganje za vse starostne skupine, za starejše pa še posebej. Na splošno sicer velja, da starejše osebe pijejo manj kot mladi, kar pa vodi v napačne zaključke – da imajo starejši manj tveganj v povezavi z alkoholom. V praksi pa večja dovzetnost na učinke alkohola in druge zdravstvene nevšečnosti povezane s staranjem v resnici povečujejo tveganja starejših, ki prekomerno uživajo alkohol. Posledica zmanjšanja telesne mase, značilna za starejše osebe, je višja koncentracija alkohola v krvi. Na večje tveganje za negativne učinke povezane z alkoholom vplivajo tudi spremembe v metabolizmu, počasnejši reakcijski čas in zdravila za kronične bolezni. Kljub splošnemu mnenju, da zdravstvene težave povzroča predvsem pretirano in čezmerno uživanje alkohola, pa raziskave dokazujejo, da tudi občasno, a dolgotrajno uživanje alkohola, čeprav v manjših količinah, lahko povzroča zdravstvene, varnostne in socialne probleme ter povečuje tveganje za skoraj vse z alkoholom povezane diagnoze: kardiovaskularne bolezni, ciroza jeter, motnje povezane z alkoholom in določene vrste raka.

Tudi uživanje manjših količin alkohola je za starejše osebe lahko tvegano. Tveganje za rak se lahko začne že z manjšimi količinami alkohola. Po zaužitju že majhne količine alkohola se starejšim bistveno poveča nevarnost udeležbe v prometnih nesrečah, pri čemer je tudi več možnosti za resne poškodbe in smrt kot pri mlajših osebah.

Na Švedskem se je poraba alkohola med starejšimi Švedi povečala v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, prav tako se je povečalo število smrti, katerih vzrok je bil alkohol. Med leti 1977 in 2006 je delež starejših žensk, ki uživajo večje količine alkohola narasel iz 1 % na 10 %, moških iz 19 % na kar 27 %, kar so zaskrbljujoči podatki.

Glede povezave med uživanjem alkohola in demenco različne raziskave kažejo različne rezultate; medtem ko naj bi po nekaterih raziskavah zmerno uživanje alkohola zmanjševalo tveganje za demenco, druge raziskave, predvsem poskusi na živalih kažejo, da te povezave ni moč potrditi.

Priporočila:

• starejše osebe, ki uživajo alkohol, naj za zmanjševanje zdravstvenega tveganja ne presežejo v povprečju ene pijače ali nikoli več kot dve pijači dnevno;
• tisti, ki ne pijejo ali pijejo le občasno, naj ne začnejo piti ponovno ali bolj pogosto;

uživanje alkohola se odsvetuje osebam, ki imajo bolezni jeter, čir na želodcu ali srčne aritmije, tistim, ki vozijo, imajo kognitivne težave, težave z ravnotežjem ali so doživeli padce.