Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 27.1.2010

Pričujoče poročilo je pripravila skupina strokovnjakov, ki dela na področju duševnega zdravja starih ljudi. Že v uvodnem delu opozarjajo na to, da se bo v Evropi hkrati z naraščanjem števila starih ljudi povečala tudi pogostost duševnih težav. Leta 2050 bo že 30% ljudi starih 65 let ali več, 11% bo starejših od 80 let. Te demografske spremembe bodo močno vplivale na zdravstvene in socialne sisteme, pa tudi na trg dela ter javne finance.

Na področju Evropske unije je bil sprejet koncept aktivnega staranja. Zdravje, vključno z duševnim, je izjemno pomembno za kakovost življenja v starajoči se Evropi. To je postalo prvi cilj strategije, ki jo je komisija predstavila leta 2007 v Beli knjigi Skupaj za zdravje – strateški pristop za EU 2008-2013. Druge pobude na evropski ravni zadevajo položaj krhkih starih ljudi, tudi tistih, ki imajo katerokoli od oblik demence. Države članice iščejo v okviru odprte metode koordinacije o socialni zaščiti in socialni vključenosti načine, kako se odzvati na potrebe odvisnega prebivalstva.

Dobro telesno in duševno zdravje v starosti je pravica vseh Evropejcev, poudarjajo avtorji. Ta pravica se nanaša tudi na zmanjšanje stresa oskrbovalcev in zagotovitev dostopa do sistemov zdravstvenega varstva, možnosti zaposlitve na trgu dela in v prostovoljskem sektorju.

Telesno zdravje je tesno povezano z duševnim zdravjem. Ugotovili so, da duševne bolezni pogosto spremljajo kronične telesne bolezni, npr. ponavljajoče poškodbe kot posledica padcev, srčno-žilne bolezni in kronične bolečine.

Pogoste so v starosti depresije in strah. Depresija prizadene med 10 in 15% ljudi, starih 65 let in več, številke so lahko celo višje. Skupine, ki so bolj izpostavljene tveganju, so ženske, tisti, ki niso poročeni ali živijo sami, bolni ali invalidni (posebej če je bolezen povezana z bolečino ali motnjo spanja). Po drugi strani je depresija dejavnik tveganja za funkcionalno nezmožnost in lahko povzroči prezgodnjo smrtnost. Stari ljudje z depresijo imajo v primerjavi z mlajšimi 2 do 3-krat bolj verjetno dve ali več kroničnih bolezni in so 2 do 6-krat bolj verjetno omejeni pri vsakodnevnih opravilih. Več kot pet milijonov ljudi v Evropski uniji ima demenco, kar je 1,1 do 1,3% prebivalstva. Alzheimerjeva bolezen prizadene okoli 2% ljudi, starih od 65 do 69 let, in kar 22% ljudi, starih od 85 do 89 let. Raziskave kažejo težave pri odkrivanju te bolezni na ravni primarnega zdravstva. Stigma in zanikanje prispevata h kasnejšemu diagnosticiranju. Alkoholizem je pogost med starimi ljudmi, še posebno med moškimi. Njegova posledice so oslabljeno telesno, duševno in socialno zdravje. Med starimi ljudmi, še posebno med ženskami, je pogosta tudi uporaba psihotropnih zdravil. Stari ljudje so skupina z najvišjo stopnjo samomorilnosti v Evropi (22,9 na 100.000 v EU-27). Posebni dejavniki tveganja so psihiatrične motnje, najpogosteje depresija, kronične bolezni in bolezni s hudo bolečino ter socialna izolacija.

Nov izziv so zlorabe starih ljudi. Najbolj so jim izpostavljeni ljudje, ki so telesno ali duševno onemogli ali družbeno ranljivi (trpijo zaradi izolacije, revščine ali kulturnih ovir).

Avtorji omenijo tudi družbeno-ekonomske dejavnike, ki povečujejo tveganje za duševne težave pri starih ljudeh. Stari ljudje z nizko izobrazbo ali dohodki so slabšega zdravja in zanje obstaja večja nevarnost, da bodo imeli zaradi bolezni dolgotrajne zdravstvene težave in funkcionalne omejitve. Revščina je pomemben dejavnik tveganja in najbolj so ji izpostavljeni stari nad 75 let, kamor sodi velik delež žensk.

Avtorji opozorijo, da stari ljudje niso homogena skupina in da obstajajo posamezne skupine, ki so bolj izpostavljene nevarnosti slabšega zdravja. To so npr. stare ženske, ki imajo pogosteje od moških kronične bolezni in depresije, vendar politike niso ustrezno spolno orientirane. Še posebej so ranljive ženske, ki živijo same. Pogosto so starejše ženske tudi v vlogi oskrbovalk, ki imajo bolj verjetno nezadovoljene svoje potrebe. Poleg žensk so bolj ranljive še osebe, ki živijo v kmečkih okoljih, priseljenci, pripadniki manjšin, invalidni ljudje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da 70% ljudi, starih 70 let in več, brez pomoči ne zmore opravljati vsaj ene ali dveh vsakodnevnih dejavnosti. Od 50 do 80% dementnih ljudi oskrbujejo doma. Oskrbovalci so zaradi bremena oskrbovanja in nezadostne podpore bolj izpostavljeni nevarnosti slabšega telesnega in duševnega zdravja. Skoraj četrtina oskrbovalcev kaže klinično pomembno raven anksioznosti in polovica vseh oskrbovalcev dementnih oseb postane depresivnih, pravijo avtorji.

Število ljudi, ki živijo sami, se v Evropi povečuje, še posebno med starimi. Osamljenost močno vpliva na blaginjo ljudi in je povezana s kroničnimi boleznimi in slabim zdravjem. Za duševno zdravje je pomembna socialna opora. Do 14% starih ljudi nima otrok, ki so največji vir pomoči, med najstarejšimi starimi je takšnih skoraj četrtina.

Trg delovne sile že sedaj občuti demografske spremembe. Zgodnje upokojevanje ne vpliva le na gospodarstvo, ampak tudi na duševno zdravje. Bolj fleksibilen prehod s trga dela v upokojitev je povezan z višjim življenjskim poletom, medtem ko je nagla upokojitev povezana z več simptomi depresije. Po drugi strani pa so duševne težave glavni razlog za zgodnje upokojevanje.

Koordinacijski evropski svet (The European Brain Council – EBC), ki se med drugim ukvarja z nevroznanostjo, je podal oceno, da je znašal leta 2004 celoten strošek za težave, povezane z duševnim zdravjem, v 28 evropskih državah 295 milijard evrov, 7% tega stroška pa je povezanih z zgodnjo upokojitvijo. V poročilu o zdravju po svetu iz leta 2003 (World health report) je zapisano, da je klinična demenca največji razlog za odvisnost pri osebah, starih 75 let in več. S tem so povezani visoki stroški. V nekaterih evropskih državah stroški oskrbe obolelih za Alzheimerjevo boleznijo zahtevajo od 10 do 25% povprečnega letnega prihodka družine družinskega oskrbovalca, kar se običajno ne upošteva pri oceni stroškov oskrbe dementnih ljudi.

V poročilu opozarjajo, da bodo socialne in zdravstveno-varstvene potrebe zaradi naraščajočega števila krhkih starih ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih, neizogibno postale prioriteta. Že danes so se različni ukrepi pokazali za učinkovite. Še posebno uspešna je kombinacija rešitev, ki so povezane z duševnim zdravjem starih ljudi in so prilagojene specifičnim potrebam. Naj naštejemo ukrepe in spoznanja, ki lahko po mnenju avtorjev najbolj doprinesejo k boljšemu duševnemu zdravju.

1. Aktivno staranje in socialna vključenost:

a) sodelovanje v različnih dejavnostih prispeva k duševnem zdravju v starosti,

b) vadba izboljšuje duševno zdravje in povečuje udeležbo v socialnih aktivnostih,

c) ukrepi proti socialni izoliranosti lahko ohranjajo vključenost starih ljudi v skupnostnih dejavnostih in zmanjšajo tveganje za duševne motnje,

d) stanovanjske razmere in zunanje okolje sta ključna dejavnika, ki prispevata k aktivnemu življenjskemu slogu (oblikovanje mest, ulic in domov prijaznih starim ljudem lahko veliko prispeva k varnosti starega človeka in k temu, da se udeležuje aktivnosti v lokalni skupnosti),

e) zaposlovanje starejših spodbuja duševno zdravje in gospodarsko rast.

2. Preprečevanje duševnih bolezni in podpora duševno bolnim:
a) preprečevanje depresije in tesnobe (to področje je podrobneje obravnavano v publikaciji Prevention of depression and suicide),

b) preprečevanje samomorov – depresija je daleč najpogostejša motnja pri starih ljudeh, ki naredijo samomor, 
c) preprečevanje demence – potrebna je zgodnja diagnoza bolezni, ozaveščanje prebivalstva,

d) preprečevanje zlorab starih ljudi – zlorabe so povezane z vrsto dejavnikov tveganja,

e) preventiva in ozaveščanje o zdravju vplivata na izboljšanje zdravja, na poznejši pojav kroničnih bolezni in preprečujeta duševne motnje,

f) z integriranimi zdravstvenimi storitvami za podporo starejšim ljudem z duševnimi motnjami lahko zagotovimo zgodnje diagnosticiranje, zdravljenje in podporo zanje in za njihove oskrbovalce – pomembna je multidisciplinarnost timov, partnerstvo in komunikacija med izvajalci storitev, pomoč naj bi se nudila tudi v domačem okolju starega človeka.

3. Pomoč oskrbovalcem.

Nuditi jim je treba psihološko pomoč (usposabljanje oskrbovalcev, da se ustrezno odzovejo na probleme, povezane z boleznijo), psihoterapijo, dnevno varstvo, začasno oskrbo, različne podporne programe, denarno pomoč, jim dati priznanje za njihovo delo in ekonomsko ovrednotiti vrednost njihovega neformalnega dela. Na ta način se bo duševno zdravje oskrbovalcev znatno izboljšalo.

4. Izboljšanje baz podatkov in temeljnega znanja o duševnem zdravju starih ljudi.

Na ravni EU je treba oblikovati indikatorje duševnega zdravja, vzpostaviti je treba bazo znanja, širiti je treba podatke in znanje o duševnem zdravju (zanimiva baza podatkov je npr. healthPROelderly), pripraviti specializacijo s področja duševnega zdravja v starosti. 

Pričujoče poročilo je temeljnega pomena za vse, ki načrtujejo socialno politiko na področju duševnega zdravja, oz. za tiste, ki oblikujejo storitve na področju duševnega zdravja starih ljudi, saj temeljito obravnava problematiko duševnega zdravja v starosti in daje smernice, kako doseči, da bo večje število starih ljudi ohranilo duševno zdravje, oz. kako preprečiti duševne težave starih ljudi.