Članek obravnava duševno zdravje starih ljudi in pokaže pomembnost aktivnega staranja. Veliko starih ljudi je dobrega zdravja in živijo aktivno. S svojimi spoznanji, bogatimi izkušnjami in neformalnim delom dajejo znaten prispevek družbi. Po drugi strani se s staranjem povečuje število duševnih težav. Na osnovi dokumentov (Evropske unije in drugi) in znanstvenih spoznanj so predstavljeni dejavniki tveganja za duševne bolezni, ranljive skupine starih ljudi z vidika duševnega zdravja (posebna ranljiva skupina so družinski oskrbovalci bolnih starih ljudi). Sistematično so navedeni konkretni ukrepi za varovanje in krepitev duševnega zdravja starejših ljudi, pa tudi nekateri primeri uspešnih preventivnih programov na področju aktivnega staranja, ki je po sprejetih dokumentih odločilnega pomena.

Avtentični viri, ki govorijo o preživljanju starosti večinskega prebivalstva na Slovenskem v obdobju pred marčno revolucijo, so redki. Navedbe o preživljanju starosti v tem obdobju poznamo predvsem iz literarnih del slovenskih pisateljev, ki pa izvirajo šele iz druge polovice 19. stoletja. Avtor predstavi doslej neznano pesem ljudskega ustvarjalca kot avtentičen vir, ki na tragično-komičen način opisuje takratni prevladujoči način preživljanja starosti večinskega prebivalstva (t. i. preužitkarstvo), predvsem njegove negativne vidike, ter tudi druge socialne stiske in težave takratnega večinskega prebivalstva. Avtor se pri intepretaciji pesmi opira na podatke iz socialne zgodovine, listinsko gradivo ter nekatera slovenska literarna dela, ki opisujejo iste pojave v omenjenem časovnem obdobju.

Avtorica v besedilu razišče podobnosti in razlike med izobraževanjem odraslih in izobraževanjem starejših z metodo komparacije. Ugotavlja diskontinuiteto med andragoškimi in gerontagoškimi procesi. Razprava ugotavlja, da je izobraževanje starejših civilizacijska potreba, ker poudarjenemu izobraževanju za delo, ki prevladuje v aktualnem uresničevanju zamisli vseživljenjskega učenja, dodaja izobraževanje za smiselnost bivanja in prispevanja kulturi. Izobraževanje starejših se lahko ogne neoliberalnemu vdoru v vzgojno-izobraževalni sistem.

Obredi imajo v družinah pomembno vlogo: utrjujejo povezanost, dajejo stabilnost in občutek varnosti. Hkrati nudijo prostor za ustvarjalnost in inovativnost. Na podlagi dveh švicarskih standardiziranih pismenih anket podrobneje proučujemo medgeneracijske vidike prakse, dojemanja in posredovanja družinskih obredov. V prvi anketi so v 1344 družinah sodelovali starši z otroci, starimi šest oz. devet let, v drugi pa smo v 384 družinah zbrali podatke staršev in otrok, starih dvanajst let. Izsledki kažejo, da se družine med seboj razlikujejo po načinu, kako oblikujejo in dojemajo obrede. Tako božič praznujejo predvsem v treh družinskih sestavih, ki se razlikujejo med seboj glede na navzočnost družinskih članov, vzdušje in pomen. V medgeneracijski praksi družinski obredi povezujejo različne generacije. Pri praznovanju božiča v večini primerov nista navzoči le dve generaciji, ampak tri ali celo štiri, tako da ima božič pomembno vlogo pri povezovanju generacij v družini. Slednje se razlikujejo tudi glede na to, v kolikšni meri ritualizirajo božič, rojstne dneve in večerne obede. Starši in otroci tudi podobno dojemajo družinske obrede, starši so si pri tem med seboj bolj podobni kot pa starši in otroci; svojim otrokom z izvajanjem obredov posredujejo hkrati tudi njihov pomen. Mogoče je opaziti, da se obredi prenašajo iz ene generacije v drugo. Visoka ritualizacija družinskega življenja je povezana z visoko stopnjo medgeneracijskega prenašanja.

Vzporedno z naraščanjem deleža najstarejših ljudi (80 in več let), se veča tudi število ljudi obolelih za demenco. Njihovo oskrbovanje postaja eno od osrednjih vprašanj oskrbovanja starih ljudi. V članku so predstavljeni tuji in domači raziskovalni podatki o družinskem oskrbovanju teh ljudi. Posebej so obdelani tisti podatki lastne raziskave o družinskih oskrbovalcih iz leta 2005/06, ki se nanašajo na oskrbovalce dementnih bolnikov. Rezultati se ujemajo s tistimi tujimi, ki ugotavljajo razlike med oskrbovanjem dementnih in drugih ljudi: več je stresa, občutka ujetosti v vlogo oskrbovalca, pomanjkanja časa zase in svojo družino. Ta in druge raziskave ugotavljajo, da v Sloveniji močno primanjkuje javnih storitev za pomoč družinskim oskrbovalcem dementnih oseb. Ob podatkih, da oskrbovanje dementno bolnih svojcev nekatere oskrbovalce osebnostno okrepi in obogati, druge pa osebnostno obremeni ali celo pohabi, se članek v zadnjem posveti vprašanjem o smislu človeške onemoglosti in oskrbovanja onemoglih, o nenadomestljivosti učenja človeške solidarnosti v praksi oskrbovanja onemoglih ter o globljih duhovnih antropoloških varovalnih dejavnikih za osebnostno krepitev oskrbovalcev v času opravljanja njihove zahtevne življenjske naloge.

Angleška Nacionalna strategija za demenco je izšla februarja 2009 in  vsebuje poleg ciljev ter smernic, praktične in stvarne ukrepe, ki jih utemeljuje s primeri dobrih praks. Osnovo strategije tvori 17 ciljev, ki so na kratko povzeti v naši predstavitvi publikacije.

Pričujoče poročilo je pripravila skupina evropskih strokovnjakov, ki dela na področju duševnega zdravja starih ljudi. Med drugim vsebuje ukrepe in spoznanja, ki lahko po mnenju avtorjev najbolj doprinesejo k boljšemu duševnemu zdravju starih ljudi.

Knjiga, ki jo predstavlajmo je napisana kot učbenik in bo v pomoč tako strokovnjakom, ki delujejo na področju javnega zdravja, kot tudi vsakemu zdravniku na primarni zdravstveni ravni, pa tudi specialistom. Zanimiva je tudi za laike, ki želijo več izvedeti o duševnih motnjah. Nudi celovit pregled skozi področje duševnega javnega zdravja in most med dvema zornima kotoma na duševno zdravje prebivalstva – kliničnim in javnozdravstvenim – v našem okolju.« Učbenik sestavlja 18 zaokroženih poglavij.

Knjiga Ljubezen in žalost, s podnaslovom Česa se lahko naučimo od otrok, nam pomaga razumeti družinske člane hudo bolnih. Obravnava hudo bolezen in umiranje otroka v družini. Izraža otrokovo iskrenost, neposrednost, zrelost v doživljanju življenja, bolezni, pa tudi smrti in žalosti.

 V Nemčiji je delovna skupina Stari ljudje v okviru Nacionalnega programa za preprečevanje samomorov za Nemčijo izdala zelo koristno informativno brošuro, namenjeno preprečevanju samomorov med starimi ljudmi. Namenjena je različnim skupinam: vsem, ki jih tovrstna tematika ne pušča neprizadete, osebam s samomorilnimi mislimi in v življenjski krizi, svojcem in drugim osebam, ki se srečujejo s starimi ljudmi s samomorilnimi težnjami, ter nenazadnje tistim, ki se ukvarjajo s tem poklicno ali kot prostovoljci.

Predstavljamo knjigo Duševno zdravje: soočanje z izzivi in njihovo reševanje, ki je izšla pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), Regionalni pisarni za Evropo, kot poročilo evropske ministrske konference.  Je eden izmed temeljnih dokumentov za oblikovanje politik na področju duševnega zdravja v Evropi.

Akademik Mlinar je pionir prostorske sociologije v Sloveniji. Knjiga, ki jo predstavljamo, je vrh njegovih številnih publikacij na tem področju. Ta enciklopedična in znanstveno prodorna knjiga je temeljnega pomena za sodobno gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Namen knjige je ponuditi celovit vpogled v to, kako pari doživljajo prehod v upokojitev, s katerimi spremembami se soočajo, kako jih ocenjujejo in s kakšnimi strategijami jih poskušajo obvladovati. Disertacija, ki obsega 192 strani, je razdeljena na 6 poglavij, ki so razčlenjena na številne razdelke in podrazdelke.

Monografija Malijeve z naslovom Od hiralnic do domov za stare ljudi govori o tem, kako so se razvijali programi institucionalnega varstva na Slovenskem. Velike razlike se kažejo v kvaliteti bivanja, ki se tekom časa zelo spreminja. V prvem delu monografije je teoretično opisan razvoj domov za stare ljudi, v drugem delu pa najdemo analizo domov v slovenskem prostoru.

Predstavljamo štirinajsto redno letno poročilo varuha človekovih pravic. V njem med drugim obravnavajo problematiko znotraj pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter socialnih zadev. Povzemamo nekaj ugotovitev, ki so povezane s starejšimi ljudmi.