Avtor: Jože Ramovš, datum: 4.7.2022

Najpogostejša vsebina njenih raziskovalnih člankov, poročil o normativnih dokumentih in dobrih praksah iz Slovenije in sveta je bila dolgotrajna oskrba. Naše prizadevanje za sodobne informacije o tem je bilo ob izidu zadnje lanske številke decembra 2021 nagrajeno s sprejemom slovenskega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Druga najpogostejša vsebina v reviji so bile interdisciplinarne vsebine s področje zdravega in vsestransko kakovostnega staranja, ki je neločljivo povezano s solidarnim sožitjem med generacijami. Občasno je revija posegala tudi v preteklost – temu je namenjena predvsem rubrika Klasiki o staranju in sožitju. V pričujoči številki je ta vsebina prevladujoča. V njej je slovenski prevod Govora o starosti Jacoba Grimma, ki ga nekateri dajejo ob bok Ciceronovim Pogovorom o starosti. Velik del revije zavzema članek o bratih Grimm ter njunem prispevku za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Brata Grimm sta svetovno najbolj znana zbiralca in raziskovalca pravljic. V Grimmovih pravljicah je neizčrpen vir podatkov o izkušnjah prednikov s staranjem, starostjo in medčloveškim sožitjem. Isto velja za njune zbirke starih pesmi in pravnih običajev. Brata Grimm sta raziskovalca razvoja jezika in začetnika velikega nemškega slovarja – sodita med najpomembnejše soustvarjalce sodobne germanistike. Jezik je glavno orodje za prenos kulturnega izročila iz rod v rod ter za sožitje in sodelovanje med ljudmi; Anton Trstenjak je rad poudarjal: Človek je človeku človek po besedi.

Življenje in delo bratov Grimm je navdihujoča pobuda za sedanjo številno starajočo se baby boom generacijo. Svoja življenjska spoznanja in izkušnje bo lahko prenesla na naslednje generacije, če bo uravnoteženo gojila zdravo zakoreninjenost v kulturno izročilo, ustvarjalno svobodo za razvoj in se učila boljšega sodelovanja. Zakoreninjenost, razvojna svoboda in dobro sodelovanje so tri ključne besede, ki opredeljujejo domoljubje. To je eden od aktualnih programov, ki ga ustvarjalno predelujejo številne skupine za kakovostno staranje. Izkušnja kaže, da ob njem svojo življenjsko izkušnjo z delovno ustvarjalnostjo uspešno dopolnjujejo z zdravim zakoreninjanjem v kulturno izročilo in z zavestnim učenjem boljšega sodelovanja. Zavest o zakoreninjenosti v kulturno izročilo svoje družine, soseske, naroda in vsega človeštva je ena noga za razvoj posameznika in skupnosti, druga je svoboda za ustvarjalni razvoj; usklajeno hojo po obeh nogah pa omogoča medčloveško sodelovanje.

Čas ko je odraščala baby boom generacija, je njo in njene potomce izkoreninil iz vrednot kulturnega izročila. V človeku pa se s starostjo krepi potreba po predajanju svojih spoznanj in izkušenj drugim; če starejši človek nima te potrebe zadovoljene, se počuti brez vrednosti in pada v bivanjsko praznoto, ko se mu lastno življenje zdi čedalje manj vredno in smiselno. Kaj lahko preda naša starajoča se generacija zanamcem? Znanje se tako hitro množi, da prej starejši potrebujemo pomoč mladih z njihovim poznavanjem informacijske tehnologije in drugim znanjem, kakor oni naše. To je danes novost, saj so bili vso zgodovino mladi življenjsko odvisni od znanja in življenjskih izkušenj starejših. Kar mladi potrebujejo od nas starejših in čemur radi prisluhnejo, so naše izkušnje o tem, na čem smo gradili svoje življenje in kako smo kljubovali v težavah; skratka, kako smo se razvijali. Razvoj je ustvarjanje novega, ki je potrebno, da odgovarjamo na današnje razmere; dogaja se iz korenin dosedanjega kulturnega izročila, nove rešitve pa se s starimi ustvarjalno spajajo v prostoru dobrega medčloveškega sodelovanja. Ko torej starejši ozaveščamo svojo zakoreninjenost v kulturnem izročilu, dosegamo dvoje: najdemo pot za svoje smiselno staranje, naše izkušnje pa postanejo zanimive za mlajše.

Urednik