S to številko stopa slovenska znanstvena in strokovna revija za področje gerontologije in medgeneracijskega sožitja, Kakovostna starost, v 25. leto svojega izhajanja. Njen srebrni jubilej sovpada s 30-letnico delovanja Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki jo izdaja.

[…] V izbi mojih staršev je na steni visela slika brez kake umetniške vrednosti, ki pa se mi je neizbrisno vtisnila spomin: na prvi stopnici je bila zibelka, iz nje je kukala samo otročičkova glava. Na drugi stopnici sta se vzpenjala deček in deklica, držala sta se za roke in se drug drugemu smehljala. Na tretji sta bila naslikana fant in dekle, ki sta se sicer držala pod roko, vendar sta gledala vsak predse. Zgoraj, na sredi četrte stopnice sta bila mladenič in mladenka, ženin in nevesta, in stala sta vsak zase: on s klobukom v roki pred njo, ona v priklonu. Na peti stopnici sta sestopala mož in žena, prosto vodeč drug drugega; na šesti že priletna mož in žena, še z roko v roki, a že nekoliko sključena. Na sedmi, spet spodaj, starec in starka, vsak s palico in berglo, pomagaje si naprej, pred njima pa se je razpiral grob. Potreba po palici na zadnji stopnici nas opominja na znani izrek, da otrok hodi po štirih, odrasel človek po dveh, starec pa po treh. Prav nič ne dvomim: ko bi si takšno sliko v vseh podrobnostih zamislil in jo z vso vnemo udejanjil kak velik slikar, bi lahko nastala ena najveličastnejših umetnin. Namesto teh sedmih se včasih pojavlja tudi deset stopenj oziroma starosti s takšnim besednim pojasnilom: 10 let – otrok, 20 let – mladenič, 30 let – moški, 40 let – ustaljen mož, 50 let – začetek starosti, 60 let – dobrotnik, 70 let – starec, 80 let – snežna belina, 90 let – posmeh otrok, 100 let – usmili se te Bog. […]

Patronažna zdravstvena nega je specifična oblika zdravstvene nege, ki se izvaja na domu osebe v lokalni skupnosti oziroma v okolju, kjer živi. V Sloveniji še ni celovito definirana in raziskana vloga patronažnih medicinskih sester v povezavi s podporo družinskim oskrbovalcem in oskrbovanim starejšim. Z našo samoevalvacijsko raziskavo med patronažnimi medicinskimi sestrami v Sloveniji smo želeli ugotoviti, ali obstaja razkorak med njihovo pomočjo in dejanskimi potrebami družinskih oskrbovalcev in starejših oskrbovancev po pomoči patronažnih medicinskih sester. Zaznan je bil razkorak med oblikami podpore, ki so po mnenju patronažnih medicinskih sester zelo pomembne za družinske oskrbovalce ter oblikami podpore, ki jih same zagotavljajo. V nadaljevanju bi bilo potrebno tudi raziskati, kaj o vlogi patronažnih medicinskih sester menijo družinski oskrbovalci in ugotovitve medsebojno primerjati.

Osebe s posebnimi potrebami so z vidika odvisnosti od pomoči drugih tudi v osnovnošolski starosti do neke mere podobne starajočim se ljudem v dolgotrajni oskrbi. Članek prikazuje izkušnjo pri soočanju s pandemijo covida-19 v podružnici s prilagojenim programom Osnovne šole Litija. Nujnost, da se pouk vrši na daljavo, se je za te otroke, njihove učitelje in starše zdel skoraj nerešljiv izziv. Z dobrim sodelovanjem in življenjsko iznajdljivostjo so ga reševali in pri tem prišli do pomembnih spoznanj, ki bodo dragocena tudi po končani epidemiji.

Sobivalne skupnosti omogočajo bolj povezano in družabno življenje, kar pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje stanovalcev. V raziskavi, v kateri so zajeli osemnajst stanovanjskih skupnosti v Angliji in Walesu, so izraz sobivanje razumeli v zelo širokem smislu; obsega različne oblike skupnostnega bivanja, od neformalnih stanovanjskih skupin do tistih, ki so organizirane kot zadruge ali ki so jih zgradili stanovanjski skladi, zraven pa so še drugi stanovanjski projekti, ki jih vodijo in upravljajo stanovalci in ki po obsegu in zasnovi spodbujajo socialno interakcijo.

Še pred začetkom pandemije so z raziskavo želeli ugotoviti, kako se člani stanovanjskih skupin medsebojno podpirajo in sodelujejo. Toda s pandemijo covida-19, ki bistveno vpliva na odvisnost starejših in ranljivih od podpore skupnosti in sosedov, so se odločili zajeti tudi odzive in izkušnje stanovalcev teh skupnosti v času pandemije. Po eni strani je bilo za pričakovati, da so tovrstne skupnosti v kritičnih časih idealne za takšno medsebojno podporo. Po drugi strani pa ne gre pozabiti, da te skupnosti temeljijo na fizični bližini in interakciji med stanovalci, delijo si skupne prostore, naprave, orodja, skratka, ravno nasprotno do priporočil in ukrepov proti širjenju okužbe (fizično distanciranje, zmanjševanje kontaktov itd.).

Raziskavo so izvedli poleti 2020, po sprostitvi ukrepov prvega vala pandemije in najprej anketirali stanovalce iz osemnajstih skupnosti. Nato so sledili poglobljeni individualni intervjuji (po telefonu ali video klicu) z enajstimi od anketirancev. V treh stanovanjskih skupinah živijo samo starejši člani (tako imenovani projekti sobivalnih skupnosti starejših), preostale skupnosti pa so bile mešane, medgeneracijske ali kako drugače organizirane.

angleško: care receiver, care recipient

 Oskrbovanec je starostno onemogel, bolan ali invaliden človek, ki prejema redno pomoč drugih pri osnovnih in podpornih vsakdanjih opravilih. Oskrbovalno pomoč sestavljata socialna oskrba in nespecifična zdravstvena nega, vendar pa oskrbovanec ni zdravljenec; oskrbovanje je namreč takšno vsakdanje sožitje zdravih in bolnih, krepkih in šibkih, da oboji preživijo, človeško zorijo in se ob tem razvija skupnost.

Več kot dve leti je minilo od izbruha nove koronavirusne bolezni, ki je hitro dobila pandemične razsežnosti. Odločilno je zarezala tudi v skupine in druge programe za kakovostno staranje ter sodobno medgeneracijsko povezovanje. Te programe razvijamo na Inštitutu Antona Trstenjaka skozi vso svojo 30-letno zgodovino. Usposobili smo več tisoč prostovoljcev za voditelje medgeneracijskih skupin, izvajamo usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki doma skrbijo za svoje bližnje, razvijamo programe za starosti prijazne skupnosti, prizadevamo si za varno staranje; skratka, naše moči so v celoti usmerjene v kakovostno staranje in sožitje generacij. Pri tem delu se je čez noč pojavila epidemija in prodrla v vse pore skupnosti. Zaradi utemeljenih zdravstvenih razlogov se je povečala telesna in posledično socialna razdalja med ljudmi.

Pri izvajanju programov za kakovostno staranje se je pokazalo, da je pomemben dejavnik za medgeneracijsko povezovanje ozaveščanje sedanje starajoče se generacije o domoljubju. Domoljubje opredeljujemo kot zakoreninjenost, sodelovanje in ustvarjalno svobodo za razvoj. Članek je študija primera domoljubja ob podatkih o življenju in delu bratov Jacoba in Wilhelma Grimma. Svetovno znana sta po zbiranju in obdelavi pravljic, enak znanstveni uspeh sta dosegla pri zbiranju in obdelavi starih pesmi in pravnih običajev. Vse troje so pomembne korenine kulturnega izročila. Največ svojih sil sta posvetila raziskovanju nemškega jezika. Jacob je napisal nemško slovnico v štirih obsežnih knjigah, oba skupaj sta leta 1838 zasnovala nemški slovar in zanj do svoje smrti (Wilhelm 1859 in Jacob 1863) zbirala in obdelovala besede ter izdala prve štiri zvezke; za njima so to delo nadaljevale ekipe jezikoslovcev in ga končale sto let po njuni smrti. Materni jezik je najmočnejši dejavnik za medčloveško sodelovanje, za medgeneracijski prenos spoznanj in izkušenj iz roda v rod ter za vsestransko oblikovanje posameznikove osebnosti in skupnosti. Za brata Grimma je na pretek podatkov tudi o njunem učinkovitem sodelovanju in sožitju v njuni rodni družini ter Wilhelmovi družini, s sodelavci, delodajalci in strokovnimi kolegi ter s širokim krogom ljudi po Evropi. Kazalec njunega domoljubja je tudi njuna delavnosti in ustvarjalnost, ki se kaže v izjemnem obsegu, pestrosti ter znanstveni in umetniški poglobljenosti njunih knjig, njun upor krivičnemu diktatorju v okviru göttingenske sedmerice znanstvenikov pa je izjemen primer domoljubja v etičnem poguma intelektualca za demokratični razvoj skupnosti in kulture. Podatki o zdravi zakoreninjenosti, ustvarjalni svobodi in dobrem sodelovanju bratov Grimm kažejo na globlji skupni dejavnik, iz katerega raste zdravo domoljubje – to je njuno zrelo stališče do bivanjskih prelomnic bolezni, smrti bližnjih, krivic ter svoje starosti in pešanja moči.

Good Quality of old age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, Vol. 25, Num. 1, 2022

INDEX

0. Editorial (Jože Ramovš)

1. Scientific and expert articles

1.1. Jacob Grimm: On Old Age - speech

1.2. Ana Perušek in Vesna Zupančič: Help and support of community nurses for older people and their family carers in the home environment

1.3. Nataša Zupan Cvetežar: Challenges of the pandemic from the perspective of people with disabilities, their relatives and professionals 

2. Review of gerontological literature

2.1. Cohousing communities during COVID-19 pandemic (Alenka Ogrin)

3. Glossary of gerontological terms

3.1. Care receiver (Jože Ramovš)

4. Reflecting on intergenerational programmes

4.1. Anton Trstenjak Institute in the times of COVID-19 (Ksenija Ramovš, Marta Grčar, Ana Ramovš)

5. Classics about ageing and coexistence

5.1. Ramovš Jože: Patriotism – rootedness, cooperation and creative freedom – at Brothers Grimm