Avtor: Ksenija Ramovš, datum: 27.1.2010
WHO (2005). Mental Health: facing the challenges, building solutions. Copenhagen: WHO Regional office for Europe. 180 strani.Knjiga Duševno zdravje: soočanje z izzivi in njihovo reševanje je izšla pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), Regionalni pisarni za Evropo, kot poročilo evropske ministrske konference.
V uvodu je Marc Donzon, tedanji regionalni direktor za Evropo pri SZO, med drugim zapisal, da so se evropske države v obdobju reorganizacije služb za duševno zdravje veliko naučile. Obdobju, ko je bilo v ospredju zdravljenje in skrb za ljudi z duševnimi boleznimi, sledi opazen premik v smer varovanja in krepitve duševnega zdravje celotne populacije; ta usmeritev postaja prioriteta javnega zdravja.
V drugem poglavju, ki govori o glavnih izhodiščih in izzivih za duševno zdravje, je poudarek na odgovornosti ministrov za zdravje in drugih funkcionarjev, ki oblikujejo strategije in akcijske načrte za to področje.
Tretje poglavje vsebuje deklaracijo, ki je bila sprejeta in potrjena na zgoraj omenjeni ministrski konferenci in je pomembna za vse evropske države. V njej je poudarjena potreba po zagotavljanju duševnega zdravja za celotno populacijo, rizične skupine in vse, ki trpijo zaradi duševnih bolezni. Aktivnosti morajo biti obsežne in integrirane, da pokrivajo varovanje in krepitev duševnega zdravja, zgodnje intervencije v krizi, inovativne oblike pomoči v skupnosti in politike za aktivno socialno vključevanje. Na podlagi sedanjega stanja na področju duševnega zdravja v evropski regiji so za tekoče desetletje priporočene naslednje prioritete:
1. skrb za blaginjo duševnega zdravja za celotno prebivalstvo;
2. zmanjševanje stigme, diskriminacije in neenakosti ter podpora ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovo opolnomočenje;
3. implementacija učinkovitega sistema za duševno zdravje, ki bo obsegal promocijo, preventivo, zdravljenje, rehabilitacijo in oskrbo ter okrevanje;
4. vzpostaviti je treba učinkovit sistem za varovanje duševnega zdravja;
5. kot pomembno osnovo za načrtovanje in razvoj služb za duševno zdravje je treba upoštevati izkušnje in znanja uporabnikov služb za duševno zdravje in oskrbovalcev ljudi z duševnimi težavami.
V nadaljevanju sledijo poglavja o akcijskem načrtu za duševno zdravje v Evropi, o službah za duševno zdravje, o stigmi in diskriminaciji bolnikov z duševnimi boleznimi, o varovanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu, o preventivi samomorov, o alkoholizmu in duševnem zdravju ter o duševnem zdravju otrok in mladostnikov.
Dokument Duševno zdravje: soočanje z izzivi in njihovo reševanje je eden izmed temeljnih dokumentov za oblikovanje politik na področju duševnega zdravja v Evropi. Duševno zdravje starejših ljudi v njem ni posebej obdelano, kot je na primer za otroke in mladostnike. To napeljuje na misel, da so starejši obravnavani kot del splošne populacije. Dokument daje vsaki evropski državi splošne smernice in ohlapen okvir za lastno ukrepanje; morda celo preveč ohlapen, da bi bil lahko stvarna spodbuda za sistematično ukrepanje.
Odločilni razlog, da v tem dokumentu še ni posebnega poglavja o starih ljudeh, je bržkone datum njegovega nastanka (2005). Zavest o staranju evropskega prebivalstva ter o vitalni nujnosti politike za zdravo staranje je prišla na politično površje v glavnem po letu 2005 (Zelena knjiga EU o odzivu na demografske spremembe). Poznejši evropski in svetovni dokumenti večinoma posvečajo veliko pozornosti prav populaciji starejših ljudi.