Avtor: Barbara Oražem Grm, datum: 9.2.2010

Vsem, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, je na voljo nov Prostovoljski dnevnik, ki je zamenjal Družabniški dnevnik iz leta 2004. Slednji je v treh letih obstoja povsem pošel in potreba po novem, razširjenem priročniku za prostovoljce je pripeljala do pričujočega Prostovoljskega dnevnika, ki ga je pripravil prof. dr. Jože Ramovš. Knjižni priročnik o prostovoljstvu, ki je obenem tudi delovni zvezek, na 70 straneh (od skupnih 240) dodobra začrta spoznanja o sodobnem osebnem prostovoljstvu ter njegovi metodiki in organizaciji. Bralec se spozna z definicijo in različnimi oblikami prostovoljstva, z razliko med prostovoljstvom in prostovoljnostjo, s pojmoma sožitje in osebna solidarnost, z nujnostjo uveljavitve pravne regulacije prostovoljstva pri nas ipd. Seznani se tudi s pomenom socialnega učenja za osebno prostovoljstvo, zapisovanja pridobljenih izkušenj, pravil dobre medosebne komunikacije, vzdrževanja in krepitve prostovoljske kondicije. Našteta in še nekatera druga vsebinska področja sestavljajo uvodni poglavji dnevnika. Sledijo tako imenovani 'Drobci modrosti za osebno prostovoljstvo', to je izbor misli oziroma verzov, ki govorijo o tem, da naj bi človek ne bival sam, pač pa v čim lepšem odnosu z ljudmi. Da je spoznanja, ki nam jih nudijo prostovoljska srečevanja, dobro zapisovati, preberemo že v uvodu dnevnika, prav zato nam avtor v drugem, izkustvenem delu dnevnika, ki je še obsežnejši kot prvi, priskoči na pomoč. Tu so namreč posebni obrazci, s pomočjo katerih zabeležimo glavne značilnosti in vtise o naših prostovoljskih srečanjih – bodisi v paru bodisi v skupini. Za prostovoljske zapise imamo na voljo tudi nekaj nepopisanih, črtanih strani, enako za naše bralne zapise, morebitna vprašanja in dileme. Ti trije razdelki (prostovoljski zapisi, bralni zapisi, vprašanja in dileme) se ločijo tudi na obrezi strani. Tako kot se dnevnik prične – s štirimi zlatimi pravili za lep osebni pogovor, se tudi konča. Na zadnji strani nas avtor opozori na pet etičnih načel pri medgeneracijskem družabništvu, ki naj bodo prostovoljcem smerokaz pri njihovem delu. Lahko sklenemo, da je prostovoljski dnevnik je dobra strokovna in praktična 'oprema', ko se podajamo na pot prostovoljstva, pa naj bomo začetniki oziroma tečajniki na usposabljanju ali kasneje kot že dolgoletni prostovoljci. Tej pomembni poti prof. dr. Ramovš pravi tudi 'iskanje človeka v samem sebi'.