Zvišan krvni tlak ali arterijska hipertenzija je najpogostejši dejavnik tveganja za zgodnje srčnožilne bolezni. Arterijski hipertenziji rečemo tudi tihi ubijalec, ker lahko poteka povsem brez bolezenskih znakov. Nezdravljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija poveča tveganje za mnoge srčnožilne bolezni, med katerimi so najpomembnejše možganska kap, koronarna srčna bolezen, srčno popuščanje in ledvične bolezni. Z diagnostiko hipertenzije želimo ugotoviti višino krvnega taka in oceniti celokupno srčnožilno tveganje pri bolniku. Natančna meritev krvnega tlaka je osnova za diagnostično obdelavo in zdravljenje ter spremljanje bolnika z arterijsko hipertenzijo – meritve krvnega tlaka doma pridobivajo vse večji pomen. Z meritvami krvnega tlaka doma pogosto motiviramo bolnika za boljše sodelovanje pri obravnavanju svoje hipertenzije.

Cilj zdravljenja pri hipertenziji je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčnožilnih in ledvičnih bolezni. Zato moramo čim bolj uspešno nadzorovati krvni tlak in druge spremenljive dejavnike tveganja ter obvladujemo že nastale posledične okvare in klinične bolezni organov. Krvni tlak učinkovito znižamo z ukrepi za izboljšanje življenjskega sloga in – če je potrebno –, z zdravili za zniževanje krvnega tlaka.

V prispevku je na kratko omenjen pomen Svetovnega dneva hipertenzije, namen katerega je izboljšati zavedanje o hipertenziji, poudariti njene pomembne zdravstvene zaplete ter posredovati javnosti po vsem svetu informacije o njenem preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju. Poznavanje lastnih vrednosti krvnega tlaka je prvi korak k preprečevanju hipertenzije in posledično srčnih bolezni, možganske kapi in ledvičnih bolezni.

Povzetek: V tem prispevku so predstavljeni izbrani izsledki študije EUROFAMCARE, in sicer tisti, ki se nanašajo na uporabo in dosegljivost podpornih ponudb in storitev za družinske oskrbovalce. Raziskava je potekala v šestih evropskih državah (Nemčija, Grčija, Italija, Poljska, Švedska in Velika Britanija), ki predstavljajo različne tipe socialne države in se razlikujejo po svoji razvitosti. S pomočjo skupaj razvitega raziskovalnega orodja in metodologije za določitev pomembnosti podatkov in s skupnimi strategijami izbiranja sodelujočih v projektu je bilo v vsaki državi izbranih in intervjuvanih okrog 1000 družinskih oskrbovalcev. Poleg tega so v tem članku predstavljene izkušnje teh oskrbovalcev, posebej tiste, ki se nanašajo na dejansko vrednost podpore, ki jo prejemajo pri svojem delu, na pomoč, ki so jo dejansko prejeli, in na ovire, ki so jih pri tem doživljali. Končno so v tem tekstu predstavljeni tudi razlogi, zakaj so prenehale nekatere oblike podpore in pomoči, ki bi bile sicer koristne oziroma potrebne. Posebno v severnoevropskih državah je na eni strani zaznati večjo razpoložljivost storitev oziroma ponudb, ki pa jih na drugi strani ni mogoče izkoristiti zaradi nefleksibilnosti pri prilagajanju služb zahtevam družinskih oskrbovalcev in njim zaupanih oskrbovancev.

Po uvodnem prikazu metodoloških razlik v proučevanju azijskih filozofij, religij in kultur, so v članku prikazani načini sprejemanja minljivosti v budizmu in daoizmu. Japonski filozofsko-religijski koncept mujō je prikazan v kontrastu do Heraklitovega panta rhei. Sveta ekologija budizma je izhodišče pri predstavitvi razlik s krščanskih svetovnim nazorom. Aktualnost azijskih tehnik sprejemanja minljivosti in podaljševanja življenja se kaže tudi v sodobnih ameriških in evropskih centrih, ki pri spremljanju umirajočih uporabljajo starodavne azijske uvide in metode.

V zbirniku Dom – 80 let delovanja Domu upokojencev Ptuj sodeluje 25 avtorjev, ki so v skoraj 50 prispevkih prikazali vse razsežnosti ptujskega doma in vsa pomembna mejna področja. Deseterica avtorjev je sodelovala z več samostojnimi prispevki ali kot soavtorji; najštevilnejši med avtorji so seveda strokovnjaki iz samega doma, precejšen del avtorjev je strokovnjakov iz kraja in nekaj od drugod.

Predstavljamo prispevek, ki temelji na sistematičnem pregledu obstoječe literature, kjer je govora o prednostih, ki jih prinaša medgeneracijsko druženje ob določeni telesni aktivnosti. Bralec izve že iz povzetka, da je primerna telesna aktivnost kot povezovalni element druženja dobra tako za stare kot za mlade.

Študija 'Staranje in izobraževanje' ponuja široko obzorje podatkov neposrednih raziskav, kritični pregled prakse, pobude glede didaktike 'diferenciranega izobraževanja' in tudi perspektivo za naprej.  Avtorica sledi vzorcu učbenika, navaja zgodovinska dejstva in številna nova spoznanja s področja izobraževanja v tretjem življenjskem obdobju, toda spoznanja so že integrirana glede na cilje diferenciranega izobraževanja: v petih poglavjih knjiga naniza različne teoretične modele in paradigme, ki jih nazadnje povzame v 'diferenciranem didaktičnem modelu'.

Prostovoljski dnevnik je zamenjal Družabniški dnevnik iz leta 2004. Gre za knjižni priročnik o prostovoljstvu, ki je obenem tudi delovni zvezek. Priročnik na 70 straneh (od skupnih 240) dodobra začrta spoznanja o sodobnem osebnem prostovoljstvu ter njegovi metodiki in organizaciji.

Knjiga Staranje, duhovnost in vera je edinstven prispevek o vlogi verstev, teologije in duhovnosti na področju starosti in staranja.  Sestavlja jo 33 razprav 44-ih avtorjev s področij teologije, sociologije in pastoralne psihologije, ki so hkrati strokovnjaki na področju gerontologije in geriatrije.

Knjiga Antona Amanna o lažeh v starosti, ki jo predstavljamo, ima pet poglavij. V prvem govori o zgrešenih podobah starosti in zavrača najbolj običajne laži. V drugem poglavju, razkrinka laži o bogatih starcih, skoposti in generacijski vojni. V tretjem poglavju govori o deželi zamerljivih in zagrenjenih starcev. V četrtem poglavju, avtor zavrača laž o kaosu na področju oskrbe starih ljudi v Avstriji. V petem poglavju avtor govori o globalnem staranju.

Med stotinami medgeneracijskih skupin, ki se tedensko srečujejo po vsej Sloveniji, je tudi skupina Mlinček iz Mlinš pri Zagorju. Voditeljica Mojca Grden je z drugimi desetimi člani zbirala zgodbe starih ljudi iz te lepe vasi v notranjosti zasavskega hribovja.