Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

Politiki in različni strokovnjaki v Evropi se ob povečanju življenjske dobe ljudi soočajo s številnimi novimi izzivi. V državah EU se še posebej soočajo z izzivom, da bi s pomočjo vzpodbud podaljševali zaposlenost in preobrnili trend zgodnjega upokojevanja. To zahteva dobro razumevanje dejavnikov, ki se ukvarjajo z umikom starejših delavcev iz dela v upokojitev. V ta namen sta avtorja v tem kratkem poročilu zbrala empirične dokaze iz evropske ankete o delovni sili (EU Labour Force Survey) in analizirala razlike in podobnosti med delovno aktivnostjo starejših ljudi v državah EU-25 ter pretehtala njihove posledice na politiko.

V evropskih državah obstajajo številni politični ukrepi, ki vzpodbujajo k zaposlenosti starejših oz. k aktivnemu staranju. Ponekod so dvignili minimalno upokojitveno starost, drugod so poostrili invalidsko upokojevanje, odpravili možnosti za predčasno upokojevanje ipd. Čeprav so mnoge države uradno višjo starostno mejo za upokojitev že uzakonile, pa bo, kot pravita avtorja študije, učinek na upokojitveno starost viden šele veliko kasneje. Novejši podatki o delovni sili kažejo, da so te politike učinkovite in da se je upočasnil trend k zgodnjem upokojevanju, saj sta se stopnja zaposlenosti starejših delavcev in srednja starost ob upokojitvi zvišali. Kljub temu pa se precejšen del evropskih delavcev še vedno umakne s trga delovne sile v zgodnji starosti (v nekaterih državah je dejanska starost ob upokojitvi 5 let nižja od uradne upokojitvene starosti).

V poročilu omenjajo, da je najboljši pristop k politiki aktivnega staranja »fleksibilna poznejša upokojitev«. Da bi jo dosegli, pa je potrebno nuditi dodatne vzpodbude, s katerimi bi ljudem omogočili ne le gibanje med zaposlitvami v poznejši starosti, ampak tudi delo s polovičnim delovnim časom, ne da bi izgubili pravico do pokojnine. Te vzpodbude naj bi pomagale starim ljudem, da se izognejo fenomenu t.i. »padca z roba pečine« (angl. “cliff-edge” fall), do katerega pride ob prenehanju polne zaposlitve in ob upokojitvi ter umiku s trga delovne sile.

Podatki kažejo, da je stopnja zaposlenosti starejših delavcev (55-64 let) najvišja na Švedskem, Danskem in v VB, saj presega 60%. Najnižja je na Malti (40%), v Italiji (41%), na Poljskem (41%), Madžarskem (41%), v Belgiji (42%) in v Sloveniji (42%). V večini držav EU-15 je med starimi 50-64 let skoraj polovica nezaposlenih, neaktivnih, s socialnimi prejemki ali pa zgodaj upokojenih. V skoraj vseh državah EU – z izjemo Švedske, Finske in Danske – je delovna aktivnost starejših moških znatno višja od delovne aktivnosti starejših žensk. Na Malti, ki še posebej izstopa, je zaposlenih 66% starejših moških in le 16% starejših žensk. Te razlike so sicer najvišje v južnoevropskih državah, z izjemo Portugalske.

Avtorja sta proučila rast stopnje zaposlenosti starejših med letoma 1998 in 2005 in ugotovila, da se je v večini držav EU ta povečala, znatno pa le v Nemčiji, na Finskem in na Madžarskem. V vseh državah je bila veliko večja verjetnost, da so bili zaposleni višje izobraženi starejši ljudje, kot pa nižje izobraženi. Stopnja zaposlenosti izobraženih starejših je bila ponekod celo dvakrat višja od stopnje zaposlenosti manj izobraženih.

Zanimiv je tudi podatek, da je v EU delalo s polnim časom 87% moških, starih od 50 do 55 let. Manj kot 30 ur tedensko jih je delalo le 7%. Razlike med državami niso bile velike. Po drugi strani je bilo med ženskami v tej starosti bolj prisotno delo s polovičnim delovnim časom. Le 61% jih je delalo s polnim delovnim časom, 29% pa jih je delalo manj kot 30 ur tedensko. Na Češkem, Slovaškem in v Estoniji je kar 90% žensk delalo več kot 35 ur tedensko, v Sloveniji 80,4%. V starosti od 55 do 59 let je delalo s polnim delovnim časom nekaj manj moških, so pa bile razlike v tem med državami že višje. Pri moških in ženskah je v starosti 60 let in več viden obrat k zaposlitvi za polovični delovni čas. Okoli 76% moških v tej starosti je delalo s polnim delovnim časom, 17% jih je delalo manj kot 30 ur na teden. Le 44% žensk v EU je v tej starosti še delalo 35 ur in več na teden, 46% pa jih je delalo manj kot 30 ur tedensko.

Avtorja opozorita na tri dejavnike, ki vzpodbujajo k zgodnejšem upokojevanju: institucionalni, individualni in povpraševanje po delovni sili. Opozorita, da so države sicer že sprejele nekatere ukrepe za vzpodbujanje aktivnosti starejših, vendar pa je treba vpeljati več ukrepov, ki bi omogočali starejšim delavcem lažje prehajanje med sektorji in jih vzpodbudili k delu s polovičnim časom pred popolnim umikom s trga delovne sile.

Študija je kratka, pregledna in zanimiva, saj vsebuje vrsto primerjalnih podatkov za države EU-25. Bralce pa opozarjam na manjšo napako avtorjev, ki so pri zadnjih treh tabelah, ki se nanašajo na število delovnih ur glede na starost in spol, v tabeli zamenjali podatke za moške in ženske.