Glede na demografske trende pričakujemo, da se bo število ljudi v Evropi - v starostnem razredu od 50 do 64 let - v naslednjih petnajstih letih povečalo za 20 %. Fenomen staranja v industrializiranih državah je spodbujen s tremi demografskimi dejstvi: bližajoče se potencialno množično upokojevanje baby boom generacije, podaljševanje življenjske dobe ter zniževanje rodnosti. Učinek omenjenih trendov povečujejo tudi odnos do dela, odnos do starosti in staranja ter odnos do življenja na splošno. Za prebivalstvo Slovenije velja, da se stara, kar nedvomno prinaša posledice na mnogih področjih. Vidne bodo v ekonomskem, družbenem in političnem dogajanju. Namen članka je opozoriti na pereči problem pretiranega staranja slovenske populacije in pokazati na paleto posledic, s poudarkom na ekonomskih dogajanjih. Razumevanje in vpogled v posledice staranja pa odpirata možne ukrepe za učinkovito obvladovanje problematike staranja. Temeljno sporočilo članka je opozoriti na pomen celostnega pristopa različnih akterjev na različnih ravneh, v iskanju med seboj kompatibilnih odgovorov na enega največjih izzivov sodobnega časa.

Načrtovanje scenarijev, ki jih redno pripravljajo javne strukture oblasti, navadno temelji izključno na demografskih predvidevanjih. Če takšno prakso uporabimo na področju oskrbe starih ljudi, pri tem pa upoštevamo visok delež starih ljudi in podaljševanje življenjske dobe, potem moramo vsekakor pričakovati visoke stroške oskrbe. Kadar pa je situacija obratna, lahko govorimo o zmanjšanju >bremen, ki jih predstavlja oskrba<. Organizacija oskrbe v tej enačbi ni spremenljivka, ampak bolj konstanta. Ker pa je potreb po negi oziroma oskrbi vse več in ker stroški za tovrstno dejavnost presegajo razpoložljive vire in delovno silo na področju oskrbe, bo potrebno začeti uvajati nove oblike organiziranja tega področja. Radi bi vzpodbudili razpravo o možnih rešitvah primanjkljaja (deficita) na področju oskrbe. V tem članku bomo skušali k temu prispevati tako, da bomo najprej preučili koncept in predvidevanja, na katerih ta deficit temelji, ter možne alternativne poti pri organiziranju oskrbe. Radi bi pokazali, da se v oskrbi starejših lahko prepletajo različni modeli, ki vključujejo družino, tržišče in javne servisne dejavnosti. Na temelju tipologije blaginjskih pristopov, ki jo je izdelal Esping-Andersen, ocenjujemo načrt pristopa, kot so ga uporabili v eni skandinavski in eni avstralski raziskavi. Izhajajoč iz zasnov teh kratkih raziskav pokažemo pot k zmernemu scenariju, ki upošteva razvojno in potencialno izrabo programov oskrbe. Ta predlog se nahaja v zadnjem delu našega prispevka.

Članek obravnava življenje starih ljudi v odročni, ruralni skupnosti (vas Javor) na obrobju Mestne občine Ljubljana (MOL). Namen raziskave je bil priti do starih ljudi, ki tam živijo, in izvedeti, kako poteka njihov vsakdan, kakšne so njihove socialne mreže, pomen zdravja, umeščenost služb. Na podlagi teh dejavnikov se je avtorica usmerila na tveganja, katerim so izpostavljeni stari ljudje, in iskala rešitve. Po drugi strani je želela z raziskavo ugotoviti značilnosti odročne, ruralne skupnosti; kakšna vrsta skupnosti je vas Javor, prisotnost medsosedske pomoči, skupnostnih prostorov, prisotnost informacij, infrastruktura ipd. Zanimalo jo je, ali je vas Javor še ena izmed tipičnih slovenskih vasi, ki jo je spremenil današnji tok življenja, kjer medsosedska povezanost in pomoč upadata, običaji in navade izginjajo, stari ljudje postajajo vedno bolj osamljeni, kmetije propadajo in je človek prepuščen sam sebi.

Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov je izdal poročilo, v katerem obravnava pomembnejše dogajanje na področju staranja v letih po madridski konferenci o staranju (leta 2002). V njem se ukvarja s široko paleto socio-ekonomskih problematik: s sistemi socialne zaščite, udeležbo starih ljudi na trgu delovne sile, s pristopi k zdravstvenem varstvu, s socialnimi storitvami, z bojem proti starizmu in opolnomočenjem starih ljudi.

Povzemamo spoznanja iz Socialnih razgledov, ki so jih izdali na Uradu za makroekonomsko analizo in razvoj. Predstavljajo analitičen portret razvoja slovenske družbe, družbene klime in razmer ter razvojnih trendov, ki vplivajo na družbeno kohezijo. Osrednja tema publikacije je dolgoživa družba.

Knjižica Bojana Accetta na svojih skromnih 87 straneh vsebuje močan naboj. Avtor v obliki krajših sestavkov predstavi zgodbe, ki so ga zaznamovale kot zdravnika in človeka. Sam poudari, da vsebina te knjižice osvetljuje mnoge dileme v odnosu zdravnik-bolnik in bralcu omogoči vpogled v notranje stiske bolnikov in tudi zdravnikov, kar je lahko dobro izhodišče za razmišljanje vsakega človeka, ki se slej ko prej znajde v polni čakalnici ambulante.

Avtorja sta v kratkem poročilu, ki ga povzemamo, zbrala empirične dokaze iz evropske ankete o delovni sili (EU Labour Force Survey) in analizirala razlike in podobnosti med delovno aktivnostjo starejših ljudi v državah EU-25 ter pretehtala njihove posledice na politiko.

Pričujoče poročilo obravnava trende v zaposlovanju starejših v EU. Temelji na izsledkih evropske ankete o delovni sili (The European Union Labour Force Survey EU-LFS).  Avtorja med drugim ugotavljata, da je razlika v zaposlenosti žensk odvisna od generacije, ki ji ženske pripadajo. Tako je večja zaposlenost bolj značilna za novejše generacije žensk.