Avtor: Božidar Voljč, datum: 10.2.2010

Svetovna zdravstvena organizacija je ob dnevu starejših, 1. oktobra 2007, prvikrat izdala priročnik za starosti prijazna mesta (Global Age-friendly Cities: A Guide). Med njegovo pripravo so se posvetovali s starejšimi prebivalci  triintridesetih mest v dvaindvajsetih državah in z njihovo pomočjo opredelili osnovne fizične pogoje, socialne in druge storitve, ki odlikujejo starosti prijazna mesta. Med številnimi mesti in regionalnimi središči so v raziskavo vključili tudi velemesta: Carigrad, London, Melbourne, Mexico City, Moskvo, Nairobi, New Delhi, New York, Rio de Janeiro, Shangai in Tokio.

Priročnik so 1. oktobra istočasno predstavili v Ženevi in Londonu. V zvezi z dnevom starejših so v Buenos Airesu, New Yorku in Rio de Janeiru od 1. do 10. oktobra pripravili še druge prireditve. Mesta, ki so sodelovala v projektu, bodo začela odpravljati ugotovljene ovire, številna druga mesta pa so se odločila, da bodo sledila navodilom priročnika. Pod vodstvom New Yorka tudi druga mesta proučujejo, kaj je treba storiti, da bodo prijaznejša vse večjemu deležu starejših prebivalcev. 

Starosti prijazna mesta so v prid meščanom vseh starosti in Svetovna zdravstvena organizacija se je odločila, da bo po vsem svetu širila in priporočala uvajanje priročnikovih navodil. Priročnik je v prvi vrsti namenjen urbanistom, obenem pa tudi starejšim meščanom, da bodo z njegovo pomočjo spremljali, kako napredujejo spremembe k starosti prijaznim mestom. Bistvo priročnika je seznam lastnosti, ki odlikujejo starosti prijazna mesta. Na primer priporočanje sprehajanja in uživanja v zelenih mestnih površinah, zadostno število lepo vzdrževanih, varno in dobro razporejenih klopi, kakor tudi dovolj čistih, varnih, invalidom dostopnih in dobro označenih javnih stranišč.  Druge značilnosti starosti prijaznih mest so še vzdrževani in osvetljeni pločniki, javna poslopja, ki so v celoti dostopna tudi invalidom, vozniki avtobusov, ki ne speljejo, dokler se starejši potniki ne usedejo, posebni sedeži za starejše v avtobusih, dovolj parkirnih prostorov za invalidne osebe, mestna stanovanja, ki jih prilagajajo spremenjenim potrebam starajočih se meščanov, prijazna, osebna pomoč in pojasnila namesto odgovorov avtomatov, lahko berljiva in v jasnem jeziku napisana obvestila, javne storitve in trgovine v bližnji okolici, kjer ljudje živijo, ne pa njihovo kopičenje na obrobjih mest, kulturno vzdušje, v katerem so starejše osebe spoštovane in upoštevane.

Staranje prebivalstva nezadržno napreduje; predvidevajo, da se bo delež prebivalcev nad 60 let od 11% v letu 2006 do leta 2050 povečal na 22%. Istočasno narašča po svetu tudi urbanizacija: v letu 2007 že pol svetovnega prebivalstva živi v mestih, leta 2030 pa naj bi od petih zemljanov trije živeli v mestih.

Vse te spremembe potekajo veliko hitreje v revnem delu sveta: absolutno število starejših prebivalcev je tam dvakrat večje kot v razvitih državah. Leta 2050 bo kar 80% starejših ljudi na svetu živelo v manj razvitih področjih. Povečini starejši ljudje živijo v mestih in v bodoče jih bo v njih še več. V razvitem svetu živi danes v mestih kar tri četrtine starejših in pričakuje se, da jih bo leta 2015 v njih živelo že 80%. Še huje bo v državah v razvoju, kjer bo število starejših meščanov od 56 milijonov v letu 2000, narastlo na 908 milijonov v letu 2050.

Priročnik pri uvajanju in razvijanju starosti prijaznih mest že uporabljajo v različnih delih sveta. Mrežne aktivnosti razvijajo v Braziliji, Kanadi, Japonski, Španiji, Združenem kraljestvu, na Karibih in Srednjem vzhodu.

Dodatne informacije:

Ms Carla Salas-Rojas, Communmication Officer, Ageing and Life Course, WHO, Tel: +41 (0) 22 791 4944, Mobile: + 41 (0) 76 368 7114, E-mail: salasrojasc@who.int

Mr Christopher Powell, Communications Adviser, Family and Community Health, WHO, Tel: +41 (0) 22 791 2228, Mobile +41 (0) 79 217 3425, E-mail: powellc@who.int

Vsa obvestila medijem, časopisne objave in druga WHO medijska gradiva lahko najdete na www.who.int