Konferenca evropskih ministrov za zdravstvo o reformah v zdravstvu, ki jo je leta 1996 v Ljubljani organiziral Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije, je sprejela >Ljubljansko listino o reformiranju zdravstvenih sistemov<, ki vsebuje priporočila, kako organizirati zdravstveno varstvo, da bo usmerjeno k boljšemu zdravju in kakovosti življenja. Listina vsebuje temeljna načela in načela za uveljavljanje sprememb, med katere sodijo etične vrednote, kakovost in stroškovna učinkovitost, stabilno financiranje, ključna vloga primarnega zdravstvenega varstva, ustrezna zdravstvena politika, upoštevanje volje in izbire državljanov, preoblikovanje zagotavljanja zdravstvenega varstva, drugačna usmerjenost izvajalcev, krepitev vodenja in učenje na izkušnjah. Našteta načela je mogoče uporabiti pri izpolnjevanju zdravstvenih potreb katerekoli starostne skupine prebivalstva. Svetovna zdravstvena organizacija je zdravstveno varstvo starejših skupaj z aktivnostmi, ki omogočajo zdravo in aktivno starost, s posebnim ciljem uvrstila v strategijo >Zdravje za vse<.
Ker nenehno naraščanje števila starejših prebivalcev ob manjšem številu rojstev tudi v Sloveniji spreminja dosedanjo prebivalstveno strukturo, se s tem spreminjajo tudi zdravstvene potrebe celotne družbe. Dokumenti in načrti, ki so bili pri nas sprejeti za zdravstveno varstvo starejših, na ustrezen način povzemajo stališča Ljubljanske listine in Svetovne zdravstvene organizacije. Članek v sedmih točkah povzame načela Ljubljanske listine in stališča Svetovne zdravstvene organizacije, ki naj bi se upoštevala pri organiziranju in učinkovitem izvajanju zdravstvenega varstva starejših.

Raziskave in teorije pojmov odvisnost in nudenje oskrbe so bile do današnjih dni povod za nastanek med seboj zelo ločenih smeri, z malo občutka, da raziskujejo in razlagajo različne vidike enega in istega pojava. Raziskava o oskrbi, ki je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sprva povezana s feminizmom, je razkrila in predstavila javnosti, da je bila dotlej oskrba razumljena kot "naravna" ženska dejavnost. Po drugi strani pa so pisci, ki so zagovarjali socialni model nezmožnosti, dojemali izraz "oskrba" in politično osredotočenost nanj kot moreč in popredmeten. Tudi odvisnost je na enak način vprašljiv pojem: sociologi so družbeno sestavo odvisnosti zelo podrobno raziskovali; politiki so ji nadeli negativen prizvok pasivnosti, medtem ko zdravstvene in socialno politične razprave uporabljajo pojma v pozitivističnem pomenu kot merili fizične potrebe, ki kliče po profesionalni intervenciji. Avtonomija in neodvisnost sta v nasprotju z omenjenima pojmoma razumljena kot vsesplošna in v veliki meri neproblematična cilja. Opisani različni vidiki so pripeljali do tega, da so družbena teorija, raziskave in politike ločile in oddvojile "oskrbovalce" od tistih, ki jih "oskrbujejo". Ta prispevek, ki temelji na delu Kittayeve in drugih, preučuje poti, po katerih lahko sociološke perspektive pripeljejo do novega razumevanja družbenih kontekstov "oskrbe" in "odvisnosti".

Na Fakulteti za socialno delo smo v zadnjih letih na področju socialnega dela s starimi ljudmi raziskovali fenomen demence. Z raziskavo Delo z dementnimi osebami - priprava modela obravnave oseb z demenco (2003-2004) smo želeli pregledati in strniti izkušnje pri delu z osebami z demenco v domovih za stare ljudi. Ugotovili smo, da v domovih obstajajo trije modeli skrbi za osebe z demenco: integrirani, segregirani in delno segregirani; da se delavci spopadajo z različnimi problemi: organizacijskimi, prostorskimi, kadrovskimi ter s pomanjkanjem ustreznih normativov in finančnih sredstev za izboljšanje dela z osebami z demenco. Predlagali smo socialni model skrbi za stanovalce z demenco, ki temelji na individualnem pristopu k posamezniku in pri katerem enakopravno sodelujeta področje zdravstva in socialnega varstva. Opozorili smo na nepoznavanje življenja oseb z demenco in njihovih svojcev v skupnosti ter razvitosti formalne in neformalne mreže pomoči v skupnosti, zato smo se ob zaključku raziskave odločili raziskati tudi omenjeni problem. Rezultati raziskovanja oblik pomoči osebam z demenco kažejo, da se svojci, ki skrbijo za osebe z demenco, izčrpavajo v neposredni skrbi za sorodnika, ne znajo poiskati dodatnih virov neformalne niti formalne pomoči, obstoječa pomoč pa ni zadostna. Socialni delavci se poslužujejo tradicionalnih ravnanj in osebe z demenco ter njihove svojce usmerjajo v institucionalno varstvo.

Pričujoči prispevek predstavlja izbor nekaterih zanimivih dobrih praks s področja pomoči onemoglim starim ljudem in njihovim oskrbovalcem, ki so uveljavljene v nekaterih državah EU in so lahko kot zgleden in zanimiv primer tudi drugim državam. Primeri dobrih in inovativnih praks so razdeljeni po naslednjih področjih: začasna oskrba, pomoč dementnim osebam in njihovim oskrbovalcem, storitve za družinske oskrbovalce, standardi, ki zagotavljajo določeno kakovost storitev, alternativa institucionalnemu varstvu, paliativna oskrba in hospici, prostovoljsko delo, javno financiranje oskrbe in plačan dopust, nove tehnologije, integrirana oskrba, evropska listina pravic oskrbovalcev.

Svetovna zdravstvena organizacija je ob dnevu starejših, 1. oktobra 2007, prvikrat izdala priročnik za starosti prijazna mesta. Med njegovo pripravo so se posvetovali s starejšimi prebivalci triintridesetih mest v dvaindvajsetih državah in z njihovo pomočjo opredelili osnovne fizične pogoje, socialne in druge storitve, ki odlikujejo starosti prijazna mesta.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 izdala svoj prvi priročnik o izvajanju paliativne oskrbe bolnikov, ki trpijo zaradi napredovale oblike rakavih bolezni. Pri pripravi priročnika, ki vsebuje učinkovite in cenene modele za nego rakavih bolnikov v terminalni fazi bolezni, je sodelovalo 70 vodilnih svetovnih strokovnjakov s tega področja.

Poročilo urada Združenih narodov za ekonomske in socialne zadeve z naslovom »Svetovna ekonomska in socialna študija 2007: Razvoj v starajočem se svetu«, temelji na analizi učinkov starajočih se družb na socialni in gospodarski razvoj po svetu. V poročilu je poudarjeno, da je dolgoživost pokazatelj splošnega človeškega napredka in predstavlja tako priložnost kot izziv. Glavni izziv je rešitev vse večjega problema, kako naj današnje številčno manjše delovne sile vzdržujejo vedno močnejše populacije starejših.

V začetku leta 2007 je izšla že peta Eurostatova izdaja statistične publikacije o življenjskih razmerah v Evropi. Ponuja temeljito sliko trenutnih življenjskih razmer v 25-ih državah članicah Evropske unije ter v sedaj že pridruženih Bolgariji in Romuniji in v treh državah kandidatkah (Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija) kot tudi v državah Efte (Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica). Vsako od šestih poglavij obravnava eno področje socialne politike: prebivalstvo in gospodinjstva, izobraževanje in usposabljanje, trg delovne sile, prihodki, revščina in socialna izključenost, socialna zaščita, zdravje in varnost.

Eurostatov letopis 2007 predstavlja obsežen izbor statističnih podatkov o Evropski uniji, njenih državah članicah in državah kandidatkah. Večina podatkov pokriva obdobje 1995-2005. Letopis v skoraj 400 statističnih tabelah in grafih obravnava področja kot so prebivalstvo, izobraževanje, zdravje, življenjske razmere, blaginja, ekonomija, mednarodni trgi, industrija, storitve, znanost in tehnologija, okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, evropske regije, ter podaja kratek pregled treh vrst euro-indikatorjev.

Eurostatova publikacija Key Figures on Europe – Statistical Pocketbook 2006 zgoščeno ponuja vrsto ključnih kazalcev znotraj vseh statističnih področij, ki jih pokriva Eurostat. V njej so zbrani podatki za 25 držav članic EU, za celotno euro območje in posamezne države članice, ponekod pa tudi za države kandidatke, države EFTA, Japonsko in ZDA. Ta izdaja publikacije je razdeljena na 9 poglavij in obravnava obdobje med leti 1995 in 2005. 

Predstavljamo priročnik za delo z dementnimi ljudmi Poti k sporazumevanju: pomoč starejšim pri demenci. Na podlagi avtoričinih izkušenj in izkušenj njenih sodelavcev je nastala zbirka praktičnih in uporabnih nasvetov, ki so sistematično v štirinajstih poglavjih zbrani v pričujočem priročniku. Ta je v osnovi namenjen poklicnim negovalcem, ki negujejo dementne ljudi v domovih za starejše osebe, prav pa lahko pride tudi ljudem, ki doma negujejo dementnega človeka, in svojcem, ki z njegovo pomočjo lahko bolje razumejo naravo bolezni in njen vpliv na zmanjšanje sposobnosti komunikacije.

Pričujoče poročilo poudaridejstvo, da bi v starosti morali videti bogato in aktivno obdobje življenja, ki lahko še veliko ponudi, če le ta potencial prepoznamo in mu omogočimo udejanjenje.  Raziskovalci so potrdili domnevo, da je dobro zdravje v starosti povezano z občutki zmogljivosti, kontrole nad lastnim življenjem, višjo stopnjo neodvisnosti in optimizma glede let, ki sledijo.

Članek uvodoma opozarja na bogato paleto oznak za starejše osebe v slovenščini. Dve od teh oznak sta tujega izvora; obe sta naredili podoben semantičen razvoj iz lastnega v obče ime: metuzalem, ki izvira od imena bibličnega očaka Matušalema, in nestor, ki izvira iz homerskega junaka Nestorja. Toda medtem ko se je prve besede sčasoma prijela slabšalna in skoraj ironična patina, pa je druga beseda dobila v toku razvoja žlahten in eleganten prizvok, saj se v njej predstava visoke biološke starosti spontano povezuje z odtenki življenjske izkušenosti, preudarnosti, umirjenosti, poštenja in vitalnosti. Kot je razvidno iz epizod Iliade, v katerih nastopa Nestor, so vsi takšni etično naravnani pomenski odtenki navzoči že v liku homerskega junaka. S temi značajskimi lastnostmi je Nestor nato prešel tudi v rimsko poezijo, kot ponazarjajo izbrani citati iz Lajvija, Tibula, Propercija, Ovidija, Marciala in Avzonija. To pa je bilo naravno izhodišče za nadaljnjo semantično preobrazbo njegovega lastnega imena v obče ime.