Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

V začetku leta je izšla že peta izdaja statistične publikacije o življenjskih razmerah v Evropi (Living conditions in Europe), ki jo pripravlja Eurostat. Ponuja temeljito sliko trenutnih življenjskih razmer v 25-ih državah članicah Evropske unije ter v sedaj že pridruženih  Bolgariji in Romuniji in v treh državah kandidatkah (Hrvaška, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija) kot tudi v državah Efte (Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica). Vsako od šestih poglavij obravnava eno področje socialne politike: prebivalstvo in gospodinjstva, izobraževanje in usposabljanje, trg delovne sile, prihodki, revščina in socialna izključenost, socialna zaščita, zdravje in varnost. Znotraj vsakega od poglavij je zabeležena vrsta pomembnih kazalcev, ki se nanašajo na posamezno socialno politiko, kot tudi bolj opisni podatki, ki so predstavljeni v tabelah in grafih ter opremljeni s kratkim komentarjem. Zbrani podatki so novejši in se v veliki meri nanašajo na leto 2005.

Z vidika gerontologije ta publikacija ponuja vrsto zanimivih in tudi pomembnih podatkov. Dobimo najnovejšo sliko o starostni strukturi prebivalstva, deležu ljudi, starih 80 let in več, o pričakovanem trajanju življenja, o spremembah v strukturi prebivalstva, stopnji rodnosti, sestavi gospodinjstev ter kar nekaj informacij, povezanih z zdravjem ipd. Naj omenimo le nekaj statističnih podatkov. Delež zaposlenih moških v Sloveniji v starosti od 55 do 64 let znaša 43,1%, medtem ko je zaposlenost žensk v tej starostni skupini precej nižja, saj znaša le 18,1%. V zaposlenosti starejših žensk smo na repu vseh držav vključenih v publikacijo, saj imajo nižjo stopnjo le na Malta, Poljska, Slovaška in Turčija. Tudi v stopnji zaposlenosti starejših moških smo blizu dnu lestvice. Leta 2004 je imelo v EU-25 16% oseb prihodke v gospodinjstvu nižje od 60% nacionalnega povprečja v njihovi državi. Med državami članicami pa so v tem precejšnje razlike. V Sloveniji je bilo tveganje revščine pri 10% prebivalstva, kar je poleg Češke in Islandije najnižje v Evropi, najvišji odstotek tveganja (24,1%) pa so imele Irska, Portugalska in Slovaška. V povprečju so bili starejši ljudje manj ogroženi pred revščino kot mlajši. Izdatek za socialno zaščito v Sloveniji znaša 24,6% DBP, v EU-25 pa je nekoliko višji – 28%. Ta delež je najvišji na Švedskem (33,5%) in v Franciji (30,9%), medtem ko je najnižji v Estoniji, Latviji (13,4%) in Litvi (13,6%). V večini držav članic je v okviru izdatkov za socialno zaščito najvišji delež namenjen izdatkom za starost in smrt hranitelja družine (v EU predstavlja 45,7% vseh izdatkov za socialno zaščito). Zanimiv je tudi podatek, ki pa se nanaša na zdravje. Raziskovalci ugotavljajo, da se število oseb, ki menijo, da je njihovo zdravje »zelo slabo«, povečuje s starostjo, kar je pričakovano. Tako je eden od štirih ljudi v starosti 65 let in več ocenil svoje zdravje kot tako.  V Sloveniji je svoje zdravje kot slabo ali zelo slabo označilo 34,7% oseb, starejših od 65 let. Na Poljskem in Portugalskem je bilo istega mnenja več kot polovica starih oseb, najmanj starih ljudi pa je svoje zdravje ocenilo kot slabo na Irskem (5,7%), Malti (8,5%), Nizozemskem (8,1%) in Islandiji (8,3%). Na splošno je značilno, da je ocena o lastnem zdravju pri ženskah ne glede na starostno skupino slabša kot pri moških.

Omenjena publikacija je dober pripomoček za demografe, oblikovalce socialnih politik, raziskovalce in vse, ki jih zanimajo podatki o življenjskih razmerah ljudi v Evropi. Njena vrednost je tudi v velikem številu vključenih držav, kar omogoča različne primerjave in analize.