Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Europe in figures – Eurostat yearbook 2006-07, ki ga je pred kratkim izdal Eurostat in je letna publikacija, predstavlja obsežen izbor statističnih podatkov o Evropski uniji, njenih državah članicah in državah kandidatkah. Večina podatkov pokriva obdobje 1995-2005, nekateri podatki pa vključujejo tudi države, kot sta Japonska in ZDA. Letopis v skoraj 400 statističnih tabelah in grafih obravnava področja kot so prebivalstvo, izobraževanje, zdravje, življenjske razmere, blaginja, ekonomija, mednarodni trgi, industrija, storitve, znanost in tehnologija, okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, evropske regije, ter podaja kratek pregled treh vrst euro-indikatorjev. Tabele in grafe spremlja komentar. V ospredju te izdaje je poglavje, ki obravnava statistike, povezane z energijo.

Naj povzamemo le nekaj zanimivih podatkov. Stopnja rodnosti v EU-25 je v povprečju padla z 2,7 otroka na žensko leta 1964 na 1,4 leta 1999. V zadnjih letih je povečanje števila živorojenih otrok v več državah članicah povzročilo rahel porast v stopnji rodnosti na 1,5 otroka leta 2004. V zadnjih letih je opaziti močno povečanje priseljencev v države EU-25. Selitveni prirast se je v EU-25 povečal s 590.000 oseb leta 1994 na 1,85 milijona leta 2004. Najverjetneje pa so te številke prenizke, saj ne vključujejo nelegalnih priseljencev. Ker ima večina držav članic nizko rodnost, so migracije pogosto glavna komponenta sprememb v prebivalstvu znotraj EU. Nekatere države se bodo do sredine stoletja soočale s precejšnjim primanjkljajem delovne sile, kajti baby-boom generacija se bo postarala, hrati pa bo manjše število delovnoaktivnega prebivalstva. Zato migracijska politika rešuje porušeno ravnotežje. Španija in Italija imata daleč največji priliv priseljencev (610.100 in 558.300 leta 2004), kar predstavlja skoraj dve tretjini vseh priseljencev v EU-25. V poročilu tudi ugotavljajo, da je imelo 20% prebivalstva EU-25 z najvišjimi prihodki skoraj petkrat večje prihodke kot 20% prebivalcev z najnižjimi prihodki. Pri tem je bila največja neenakost zabeležena na Portugalskem (7,2), medtem ko je bila najnižja v nordijskih državah članicah, na Češkem, Madžarskem in v Sloveniji (razmerje je bilo med 3,1 in 3,5). Najvišje povprečno število oseb v gospodinjstvu (2,8 ali več) so imeli v južno in vzhodnoevropskih državah članicah (npr. Španija, Ciper, Litva, Latvija, Malta, Portugalska, Slovenija, Slovaška),  najnižje (manj kot 2,4 osebe na gospodinjstvo) pa v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v VB.

Pričujoča publikacija je dostopna v tiskani verziji, pa tudi na CD romu v pdf obliki, vse tabele in grafi pa so v excel formatu, kar omogoča lažjo in hitrejšo uporabo ter iskanje podatkov. V dodatku, na straneh od 326 do 350, najdete slovar izrazja, ki je pomembno dopolnilo k pravilnem razumevanju podatkov, predstavljenih v publikaciji.