Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Financiranje pokojnin in zdravstvene oskrbe v zgodovini nista bila vedno problematična. Ko je Bismarck leta 1889 prvi na svetu vpeljal državno financirano pokojnino, ta ukrep ni imel resnih posledic za državno blagajno, saj je bila takrat povprečna pričakovana življenjska doba 49 let. Za razliko od preteklosti pa je danes upokojitev prehod v eno od glavnih obdobij sodobnega življenja. Danes je upokojenska skupnost vse bolj dinamična in vplivna socialna in ekonomska sila; njeni člani imajo možnost, da uživajo desetletja aktivnega, izpolnjujočega življenja.

Problematika, povezana s staranjem, upokojitvijo in zdravstvenim varstvom, je danes povod za eno najbolj vročih razprav. Medtem ko so nekateri družboslovci in ekonomisti zaposleni s tem, kako zadovoljiti naraščajoče potrebe vse številčnejše aktivne populacije stare 60 let in več, drugi poudarjajo, da pomeni staranje prebivalstva vse večji pritisk na javne finance. Napoved OECD pravi, da bo v evropskih državah, če se bo nadaljeval sedanji trend, prišla do leta 2050 ena upokojena oseba na vsako zaposleno osebo. To bo pomenilo velik pritisk na zaposlene ljudi in bo omejilo ekonomsko rast, saj bo veliko sredstev namenjenih skrbi za stare namesto finančnim investicijam za prihodnost.

V luči teh spoznanj je AXA mednarodno finančno podjetje AXA izdalo študijo o upokojevanju, v kateri so zbrani rezultati raziskave o odnosu do upokojevanja med zaposlenimi in upokojenci v štirinajstih državah. V vzorcu je bilo 6.915 oseb. Podatki so bili zbrani glede na specifične značilnosti držav, vključenih v študijo. Zaobjeli so široko problematiko, kot npr. odnos do upokojitvene starosti, mnenje o tem, kako dolgo lahko posamezniki učinkovito delajo, načrtovane aktivnosti ljudi za obdobje upokojitve, dejansko in predvideno finančno situacijo v času upokojitve itd. Eno izmed spoznanj, do katerega so prišli, je, da imajo zahodne dežele, kot so ZDA, VB in Francija, širok razpon med idealno (55 let) in dejansko upokojitveno starostjo (61 ali 62 let). Drugo spoznanje je, da je bolj kot katerikoli drug dejavnik na odnos do življenja v času upokojitve vplivala stopnja aktivnosti starih ljudi v času upokojitve. Ljudje, ki so v obdobju upokojitve aktivni, so na splošno bolj zadovoljni s svojim življenjem in bolj pozitivni do poznejše starosti kot tisti, ki imajo pasivno podobo.

V študiji je imela polovica udeležencev pozitiven in aktiven  pogled na upokojitev in te so avtorji razdelili na pet profilov: a) iskreni, hiperaktivni, b) hedonisti, c) družinsko orientirani, d) deloholiki, e) obsedeni z zdravjem. 42% hiperaktivnih je sebe opisalo kot zelo srečne, medtem ko je bilo povprečje 28%, le 2% je bilo nesrečnih, v primerjavi z 11-odstotnim povprečjem. Več kot četrtina jih je tudi dejala, da živi uravnoteženo življenje brez stresa. Hedonistov je tri četrtine upokojencev. Za hedonista je pomembno, da se ima dobro, biti vključen v številne različne družinske in prostočasne aktivnosti. Teh ljudi je najmanj v Aziji (4%), največ pa v VB (36%). Za 42% družinsko orientiranih pomeni upokojitev preživljanje časa s svojo družino. Kljub dejstvu, da v Aziji velik delež upokojencev živi s svojimi otroki, pa je ta profil zelo redek v Hong Kongu in na Japonskem, kjer jih je le 2% oziroma 1%. Tri četrtine deloholikov predstavljajo zaposleni ljudje. 85% jih pričakuje, da bodo delali tudi po upokojitvi. Polovica upokojenih deloholikov še vedno dela. Deloholiki so relativno redki v Nemčiji in Franciji, več kot četrtina pa jih živi v Kanadi in ZDA. Med tistimi, ki so jih kategorizirali kot obsedene z zdravjem, jih 89% ni pilo alkohola (6% v celotnem vzorcu), 86% jih ni kadilo (7%), 70% jih je uživalo le zdravo hrano (13%). Zdravo življenje naj bi bilo povezano z zdravjem, a le tretjina teh oseb je dejala, da so zelo dobrega zdravja, v celotnem vzorcu je ta delež 28%. Le četrtina teh se je opisala kot zelo srečne.

V študiji je imela polovica pasiven pogled na upokojitev in te so avtorji razdelili na tri profile: a) brezdelen, b) apatičen, c) prikrajšan. Študija je pokazala, da so za srečno obdobje upokojitve pomembni finančni viri. 70% upokojencev, ki so opisali sebe kot zelo srečne, je namreč imelo zadostne prihodke, po drugi strani pa dve tretjini tistih, ki so se opisali za nesrečne, ni imelo zadostnih prihodkov.

Pokazale so se tudi velike razlike glede dejavnosti, za katere ljudje pričakujejo, da jih bodo opravljali po upokojitvi, in dejavnostmi, ki jih upokojenci dejansko počnejo. Potovanje je eno od najbolj očitnih primerov. Medtem ko je večina zaposlenih menila, da bo po upokojitvi potovala, dejansko potuje le 20% upokojencev.

V študiji so avtorji opozorili na razliko v koncentraciji pozitivnih odnosov in dinamičnih načinov življenja v različnih geografskih in kulturnih okoljih. Kar 83% »veselih Anglo-Saksoncev«, kot so jih poimenovali avtorji, je ocenilo, da je kvaliteta življenja ostala enaka ali pa se je v obdobju upokojitve izboljšala. Skoraj polovica upokojenih Američanov, Kanadčanov in Avstralcev je dejala, da so zelo srečni; to je veljalo še za 38% Britancev. Dve tretjini Anglo-Saksoncev je imelo zadostne prihodke. Za razliko od njih je le eden od petih upokojencev v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji dejal, da je zelo srečen. Več kot 40% upokojencev je dejalo, da so se njihovi finančni viri po upokojitvi zmanjšali. Evropejce so avtorji poimenovali »nezadovoljni Evropejci«. Avtorji so obravnavali še Azijce (Hong-Kong in Japonska) in ugotovili, da so nagnjeni k pesimizmu. Pri skoraj polovici se je življenjski standard po upokojitvi zmanjšal.

Študija je med drugim pokazala, da imajo različni ljudje različne načrte za upokojitev in da nanjo različno gledajo. Kljub tej različnosti pa so v študiji opozorili na glavne dejavnike, ki lahko pozitivno vplivajo na zadovoljno obdobje upokojitve: a) aktivno življenje v obdobju upokojitve, b) zadostna finančna preskrbljenost, c) finančno načrtovanje za obdobje po upokojitvi, d) skrb za zdravje, e) psihološka priprava na upokojitev. Če se navežem na slednje, smo na Inštitutu Antona Trstenjaka prepoznali potrebo po pripravi na upokojitev, zato se že nekaj let izvaja 12-urni tečaj za pripravo na kakovostno starost ob upokojitvi. Ljudje namreč o upokojitvi pogosto do zadnjega ne razmišljajo in so nanjo neustrezno pripravljeni ter zato ne znajo uživati v prednostih, ki jim jih prinaša.

Več informacij o omenjeni raziskavi dobite na spletni strani, kjer so zbrane obsežne študije po posameznih državah ter 40 strani dolg povzetek.