Raziskava se osredotoča na odnos tiskanih medijev do nasilja nad starimi ljudmi ter hkrati na samo vsebino nasilnih dogodkov v člankih. Raziskava odgovarja na sledeča vprašanja: kako pogosto se v dnevnih časopisih pojavljajo članki, ki govorijo o nasilju nad starimi ljudmi, v katerih rubrikah se ti članki pojavljajo ter na kakšen način pišejo o tej temi, katere vrste nasilja se pojavljajo, kdo je bil povzročitelj nasilja, kakšen je bil povzročiteljev motiv za storjeno dejanje, kje in kdaj se je zgodilo, komu se je zgodilo, kako je žrtev na dogodek reagirala in kakšne so bile posledice zanjo ter za povzročitelja? Analiza raziskave pokaže, da so v večini primerov storilci mlajši neznani moški, ki so na javnih krajih finančno oškodovali starejše ženske, ki so pri tem velikokrat utrpele tudi fizične poškodbe.

V članku sta avtorici predstavili probleme, s katerimi se srečujejo svojci oseb z demenco, za katere skrbijo doma, ter obstoječe oblike formalne in neformalne pomoči svojcem in osebam z demenco. Izpostavili sta tiste, ki bi jih po njihovem mnenju še potrebovali. Analizirali sta intervjuje s svojci dementnih oseb, za katere skrbijo doma, z dementnimi osebami in strokovnimi delavci, ki delajo v zdravstvu in sociali. Ugotovili sta, da svojcem oskrba osebe z demenco predstavlja veliko fizično in psihično obremenitev, da se srečujejo s pomanjkanjem informacij o bolezni in njenih posledicah, da jim je na voljo zelo malo formalnih in neformalnih oblik pomoči, razpoložljiva pomoč pa je v večini primerov finančno nedosegljiva. Spoznali sta tudi, da se strokovni delavci srečujejo s pomanjkanjem znanja o demenci in da velikokrat svojcem ne znajo/morejo ali ne ponuditi ustrezne pomoči.

Članek poroča o obsežni raziskavi reprezentativnega vzorca prebivalcev nad 60 let v Komendi, razviti občini v osrednji Sloveniji z okrog 4.500 prebivalci. Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je raziskavo opravil leta 2005 kot prvi korak uvedbe sistema javnih programov za kakovostno staranje in solidarno sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo v občini prihodnja desetletja. V uvodnem delu so prikazani namen, delovni okvir in potek raziskave ter definirana tretja generacija. Teoretično izhodišče raziskave je uravnotežena pozornost na zmožnosti in potrebe tretje generacije in sicer iz celostnega pogleda na starostnika v njegovi telesni, duševni, duhovni, socialni, razvojni in bivanjski razsežnosti. Drugo izhodišče raziskave in vseh načrtovanih programov v občini je neločljiva povezanost med kakovostjo staranja in solidarnega sožitja med mlado, srednjo in tretjo generacijo. Osrednji del članka prinaša demografske podatke o raziskani populaciji, zlasti o starostnih skupinah, izobrazbeni strukturi in materialni preskrbljenosti; vsi ti kazalci kažejo ugodno sliko, največ neizkoriščenih možnosti odkrivajo pri izobraževanju tretje generacije. Sledi prikaz nekaterih spoznanj o zmožnostih in potrebah na treh vitalnih področjih staranja: telesni ali prostorski gibljivosti, duševni svežini ter socialni gibčnosti v medčloveških odnosih. Stanje je na telesnem področju zelo ugodno, pri vzdrževanju in krepitvi duševnih zmožnosti je šibki člen količina pasivnega gledanja televizije, na socialnem področju vzdrževanja in krepitve medčloveških odnosov pa je ena od dobrih možnosti njihova velika pripravljenost za medgeneracijsko prostovoljstvo. Članek prinaša le del osnovnih podatkov o tej najobširnejši sistematični raziskavi tretje generacije v kaki slovenski občini. Celota je bila objavljena v poljudni obliki v občini, saj je na osnovi teh ugotovitev in spoznanj občina Komenda pripravila svoj načrt skrbi za staranje in solidarno sožitje med generacijami v prihodnjih desetletjih ter z letošnjim letom začela postavljati kompleksen krajevni medgeneracijski center s programi za pomoč družini, ki ima starega družinskega člana, in pomoč starim ljudem na domu, z dnevnim varstvom, varstvom za oddih, domom za stare ljudi po konceptu gospodinjskih skupin, s številnimi prostovoljskimi programi, ki vključujejo vse tri generacije, varovanimi stanovanji ter programi za informiranje skupnosti o kakovostnem staranju in sožitju generacij.

Avtorici v uvodu na kratko predstavita trenutno demografsko sliko občine Laško. Ob naraščanju starih ljudi je potreba po skupnostni skrbi vse večja. Krajevni medgeneracijski centri so najboljša in najcenejša sodobna možnost za uvajanje in povezovanje številnih sodobnih programov za kakovostno starost. Avtorici obravnavata prednosti tovrstnih centrov ter začetke ustanavljanja Centra starejših v občini Laško. Poleg tega predstavita rezultate raziskave med upokojenci, ki je dala pomembne in zanimive podatke, predvsem za oblikovalce dejavnosti v Centru starejših, da bo le-ta lahko res služil svojemu namenu. Na koncu predstavita kako je Center starejših zaživel v praksi.

Mednarodno finančno podjetje AXA je izdalo študijo o upokojevanju, v kateri so zbrani rezultati raziskave o odnosu do upokojevanja med zaposlenimi in upokojenci v štirinajstih državah. Zaobjeli so široko problematiko, kot npr. odnos do upokojitvene starosti, mnenje o tem, kako dolgo lahko posamezniki učinkovito delajo, načrtovane aktivnosti ljudi za obdobje upokojitve, dejansko in predvideno finančno situacijo v času upokojitve itd. 

Novejše študije so pokazale, da lahko mnogi ljudje iz številčno močne povojne generacije pričakujejo, da bodo še naprej delali, vsaj s polovičnim delovnim časom, ko bodo dosegli tradicionalno pojmovano »upokojitveno starost«. Vendar pa na to, kako doživljajo prehod v starost, vpliva kombinacija vrsta dejavnikov. Spreminja se tradicionalni pogled na upokojitev. Ena izmed ključnih ugotovitev je premik v motivaciji posameznikov za delo.

Prihodnost upokojitve: kaj svet želi« je največja svetovna študija o odnosu do staranja, dolgoživosti in upokojitve. Izvedli so jo med septembrom in oktobrom 2004, v dvajsetih državah na petih kontinentih, med zaposlenimi in delodajalci v privatnem sektorju. Raziskavo je izvedlo in analiziralo HSBC, mednarodno finančno podjetje, v sodelovanju z Oxfordskim inštitutom o staranju. Del spoznanj so objavili v pričujoči publikaciji.

Povzemamo eno izmed publikacij na temo prihodnosti staranja, ki je usmerjena na problematiko starajočega se kadra v podjetjih, kot jo vidijo delodajalci. Študija je sestavljena iz dveh poglavij, predstavljenih v obliki prav tako dveh reprezentativnih vprašanj: kako se lahko starejši zaposleni primerjajo z mlajšimi; kakšna je miselna usklajenost delodajalcev in delojemalcev.

Ameriško združenje podjetij Deloitte je izdalo zanimivo poročilo o potrebah starajočih se potrošnikov. V njem obravnavajo spremembe v potrebah vse starejših potrošnikov in z njimi povezanim povpraševanjem po finančnih storitvah, zdravstvenem varstvu, nepremičninah itd. V poročilu opozorijo na štiri ključne dejavnike, ki vplivajo na skoraj vse potrošnike ter na njihovo izkušnjo nakupovanja. To so: biološke, družbene, ekonomske in psihološke spremembe.

Združeni narodi so izdali obsežno publikacijo o umrljivosti v svetu. Gre za prvo tovrstno dokumentiranje stopnje umrljivosti in trendov v vseh starostnih skupinah, za vse države. Glavni cilj avtorjev je bil zbrati in povzeti dostopne informacije o stopnjah in trendih umrljivosti ter pričakovani življenjski dobi po posameznih državah. V poročilu so predstavljeni ključni kazalci umrljivosti za 192 držav.

Knjiga vsebuje izbor desetih velikih raziskav na temo kvalitetnega življenja v starosti. Vse raziskave so vključene v širši projekt Velike Britanije, ki se imenuje »Growing Older Programme« (GO). Delo je razdeljeno na dvanajst poglavij. Osrednjih deset poglavij predstavlja deset ločenih raziskav, ki jih lahko med seboj povežemo in dobimo sliko o kakovosti življenja starih ljudi na območju Velike Britanije.  

Iz knjige Antona Trstenjaka Človek končno in neskončno bitje smo zbrali nekaj misli, ki govorijo o upanju.