Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Novejše študije so pokazale, da lahko mnogi ljudje iz številčno močne povojne generacije pričakujejo, da bodo še naprej delali, vsaj s polovičnim delovnim časom, ko bodo dosegli tradicionalno pojmovano »upokojitveno starost«. Vendar pa na to, kako doživljajo prehod v starost, vpliva kombinacija dejavnikov: daljše trajanje življenja, spremenjeni ekonomski dejavniki, kot so višji stroški za zdravstveno varstvo, vse večji primanjkljaj izkušenih delavcev v mnogih strokah, različno mnenje o delu med baby-boom generacijo, finančni viri, dostopni po upokojitvi. Zaradi omenjenih vidikov se spreminja tradicionalni pogled na upokojitev. Dejansko se je med delavci izoblikovala nova kategorija, imenovana »zaposleni upokojenci«. To so delavci, ki prejemajo pokojnine, a so se vrnili v službo. »Kako je posameznik lahko hkrati »upokojen« in »zaposlen«, se sprašujejo avtorji ameriške študije o odločitvah, ki jih morajo trenutno sprejemati starejši delavci glede samega dela in upokojitve ter njihovih delovnih izkušenj.

Avtorji opozarjajo na to, da moramo danes ločiti štiri kategorije starejših delavcev:

a) zreli delavci (angl. mature workers), stari od 55 do 70 let, ki delajo s polnim ali polovičnim delovnim časom in še ne prejemajo pokojnine;

b) zreli delavci, jajce brez gnezda »angl. mature workers, no nest egg«, stari od 55 do 70 let, ki delajo s polnim ali polovičnim delovnim časom in do pokojnine nimajo in ne bodo imeli dostopa;

c) zaposleni upokojenci (angl. working retired), stari od 55 do 70 let, ki so se že upokojili in prejemajo pokojnino, a so se iz različnih razlogov vrnili na trg delovne sile (za poln ali polovičen delovni čas), ali pa službo aktivno iščejo;

d) tradicionalni upokojenci (angl. traditional retirees) so osebe, ki so upokojene in od upokojitve naprej ne delajo več v plačani službi, pač pa so mnogi med njimi prostovoljci.

Ena izmed ključnih ugotovitev študije je nujnost ločevanja zaposlitve od dejavnosti v obdobju upokojitve na več področjih. Eno od teh je starost. Za razliko od številnih delavcev v 60-ih in 70-ih letih starosti, se bo baby boom generacija soočila z veliko večjo finančno negotovostjo. Študija je pokazala, da delavci različnih starosti različno dojemajo tipe možnih zaposlitev, ki so jim na voljo, razloge za zaposlitev ter kaj upokojitev dejansko pomeni.

Ena od najbolj ključnih ugotovitev študije je premik v motivaciji posameznikov za delo. Stari od 55 do 59 let so najbolj negotovi glede tega, ali bodo imeli dovolj visoke prihodke po upokojitvi. Glavni razlog, da populacija te starosti dela, je ekonomski. V tej starostni skupini ima znaten del ljudi minimalne dohodke, 18% pa jih pričakuje, da ne bodo imeli pokojnin. Tudi stari od 60 do 65 let so – le v manjšem deležu – kot glavni razlog za zaposlitev navajali potrebo po prihodkih. Želja, da bi ostali aktivni, je bila drugi najpomembnejši razlog. Za stare od 66 do 70 let je bil glavni razlog za zaposlitev prav to, da so ostali še naprej aktivni in opravljali pomembno delo. V študiji so avtorji obravnavali tudi obliko dela, ki ga  posamezniki opravljajo. Osebe v zgodnjih šestdesetih so bile bolj željne novih izkušenj in izzivov kot starejši delavci. Poleg tega se s starostjo poveča želja po delu s polovičnim delovnim časom ali pa samozaposlitev.

Ta spoznanja so pomembna za menedžerje in vodilne delavce. Kot opozarjajo v poročilu, je pomembno, da organizacije oblikujejo specifičen način rekrutiranja starejših delavcev, načine, kako jih obdržati v službi, ter delovne strategije, prek katerih spoznamo različne potrebe in prioritete starejših delavcev ter načine, kako jih ohraniti zadovoljne in učinkovite.

Glavno sporočilo te študije za naš prostor je, da je treba tudi na starejše delavce gledati kot na heterogeno skupino z različnimi željami, značilnostmi in prioritetami. Temu je treba prilagoditi delovna mesta, odnose in način rekrutiranja. Glede na to, da je v Sloveniji trenutno še nizka stopnja zaposlenosti starejših ljudi, pa bo v prihodnje ta problematika postala ključnega pomena in bodo tovrstne študije, vezane tudi na slovenski prostor, nujne.