Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Organizacija OECD je izdala publikacijo (OECD Factbook), ki zagotavlja globalni pregled svetovnih ekonomskih, družbenih in drugih trendov. V njej so zbrali po spodaj navedenih področjih sto indikatorjev, ki so ključni za oceno relativnega položaja katerekoli države OECD ob določenem trenutku kot tudi skozi daljše obdobje: prebivalstvo in migracije, makroekonomski trendi, ekonomska globalizacija, cene, trg delovne sile, znanost in tehnologija, okolje, izobraževanje, javne politike, kvaliteta življenja, globalizacija.

V tem pregledu je veliko novosti, npr. kazalci, kot so beg možganov, okrevanje po cunamiju,  kulturne in prostočasne dejavnosti ipd. Vključuje tudi podatke o državah, ki niso članice OECD – Brazilija, Kitajska, Indija, Rusija in Južna Afrika. Poleg tega so tokrat dali poseben poudarek na ekonomsko globalizacijo (trgovino, delež BDP, mednarodne investicije itd.).

Z vidika gerontologije je zanimivo poglavje o kvaliteti življenja, ki obravnava zdravje, prostočasne dejavnosti, družbo in kriminalne dejavnosti. Leta 2003 je bila dežela z najvišjo pričakovano življenjsko dobo Japonska (81,8 let), sledile pa so ji Islandija, Švica, Avstralija in Švedska, ki so imele pričakovano življenjsko dobo nad 80 let. Sicer pa je bila leta 2003 v državah OECD povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu 77,8 let. Ta je bila leta 1960 68,5 let. V povprečju je med državami OECD razlika v pričakovani življenjski dobi moških in žensk 5,8 let; moški v povprečju živijo 74,9 let, ženske pa 80,7 let.

Zdravstveni izdatki na osebo so bili v ZDA, ki je na prvem mestu po teh izdatkih, za 50% višji kot na Norveškem in v Švici, državah, ki sta po izdatkih takoj za ZDA, ter skoraj enkrat višji od  povprečja držav OECD. Na drugi strani lestvice so Slovaška, Poljska, Mehika in Turčija, ki imajo izdatke za zdravstvo pod povprečjem OECD. V zadnjih dveh desetletjih so se v povprečju držav OECD izdatki za zdravstvo povišali za okoli 3% letno, čeprav ta rast ni bila konstantna.

Poleg omenjenega poglavja je zanimivo tudi poglavje o razvoju prebivalstva. Leta 2003 so dežele OECD predstavljale 18% svetovnega prebivalstva; Kitajska je npr. predstavljala 21%, Indija 17% svetovnega prebivalstva. Povprečna letna rast prebivalstva v državah OECD je 0,8%. Rodnost je v zadnjih desetletjih dramatično upadla in sicer s povprečnega 2,7 otroka na žensko leta 1970, na 1,6 otroka leta 2002. Države z najmanjšim deležem starih 65 let in več so države z visoko rodnostjo, kot so Mehika, Islandija in Turčija, ali pa države z visoko stopnjo priseljevanja, kot so Avstralija, Kanada in Nova Zelandija. Stopnja odvisnosti (dependency ratio) bo do leta 2020 presegla 50% na Madžarskem, v Franciji, Italiji in na Japonskem. To pomeni, da bosta prišli na vsako staro osebo le dve  zaposleni osebi. Zanimiv je tudi podatek, da živi 30% starih ljudi v samo desetih procentih regij, vključenih v OECD. Več kot polovica starega prebivalstva OECD živi na ruralnih območjih. V Avstriji, na Češkem, Danskem, Finskem, v Franciji, Norveški, Slovaški in Švedski živi kar 75% starih ljudi na pretežno ruralnem območju.

Še eno poglavje bi omenila in sicer o trgu delovne sile, kjer nudijo avtorji tudi podatke o deležu zaposlenih po starostnih skupinah. Delež zaposlenosti med starimi 25 − 54 let je med državami zelo podoben in je bil leta 2004 v večini držav OECD nad 70%. Stopnja zaposlenosti starejših od 55 let pa je med državami zelo različna. Tako je bilo leta 2004 v Islandiji, na Švedskem, Norveškem, Novi Zelandiji, v Švici, na Japonskem in Danskem, v tej starostni skupini zaposlenih kar 60% ljudi. Hkrati je bilo manj kot 30% zaposlenih v tej starostni skupini na Slovaškem, Poljskem in v Avstriji.

Avtorji te obsežne publikacije so za pravilno razumevanje podatkov, vse indikatorje definirali in podali informacije o primerljivosti danih podatkov. Poleg tega so zbrali tudi informacije o drugih statističnih in analitičnih publikacijah organizacije OECD. Zelo dobrodošla novost je, da so avtorji pod grafi zapisali povezavo na spletno stran, kjer bralci lahko dobijo podatke iz grafov, v originalni excel obliki.

Sicer pa v to publikacijo, ki je bogat vir najrazličnejših, mednarodno primerljivih podatkov, Slovenija žal ni vključena. Kljub temu bo zaradi svoje širine dobrodošel in dragocen vir informacij za marsikoga.

Publikacije od  leta 2005 do 2009 so na voljo na strani OECD.