Namen tega prispevka je preučiti spremembo in kontinuiteto dveh vsebinskih pogledov na odnose med starši in otroki v Nemčiji, in sicer zemljepisno oddaljenost in pogostnost stikov, ki pomembno vplivata ter na kakovost odnosov kakor tudi na medsebojno podporo med odraslimi otroki in njihovimi starši. Prispevek temelji na reprezentativni nacionalni raziskavi med nemškim prebivalstvom, starim med 40 in 85 let, z naslovom Nemška raziskava o staranju (German Ageing Survey). Prispevek predstavlja ugotovitve iz prečne kohortne in longitudinalne raziskave. Pri veliki večini Nemcev, starih 40 let in več, živi najmanj en otrok blizu staršev. Vendar pa se je med letoma 1996 in 2002 zemljepisna oddaljenost med starši in odraslimi otroki povečala. Skladno s tem so se zmanjšali stiki med starši in otroki, tako da so dnevni stiki postali manj prevladujoči. Celo več, v določeni starostni skupini so bili medsebojni stiki manj pogosti kot v drugih - kar velja za "medvojno starostno skupino", v katero sodijo ljudje, rojeni med letoma 1939 in 1944.

Članek se ukvarja z analizo spletnih reprezentacij starostnikov in s primerjavo teh reprezentacij z ostalimi medijskimi reprezentacijami (televizija, revijalni tisk ...). Besedilo obravnava predvsem nasprotje znotraj niza reprezentacij starostnikov kot modrih na eni in nemočnih na drugi strani. Mediji imajo moč, da konstruirajo podobe starejših po meri vladajočih sil v družbi in jih ponujajo občinstvu kot naravne in samoumevne. Ker pa naj bi bil internet kot nov medij bolj demokratičen in načeloma dostopen vsem, naj bi ponujal alternativne reprezentacije starostnikov. Prvi del prispevka obravnava težave pri definiciji starosti, opozori na stereotipizacijo starejših in poišče izvor nasprotij pri reprezentacijah starostnikov, dotakne pa se tudi vprašanja neuporabe interneta med starostniki. Drugi del besedila skuša z zbirom praktičnih primerov predstaviti reprezentacije starostnikov v različnih medijih in jih analizira ter zaključi z ugotovitvijo, da tudi spletne reprezentacije starostnikov večinoma le utrjujejo že obstoječe podobe starejših v družbi; internet kot (relativno) nova tehnologija sam po sebi še ne zagotavlja bolj raznolike ponudbe reprezentacij starejših.

Članek preučuje druženje kot komponento socialne integracije, s poudarkom na starejših ljudeh. S statističnimi analizami podatkov iz dveh raziskav so bile ugotovljene značilnosti druženja za leti 1987 in 2002. Ob podatkih iz leta 1987 se je pokazalo, da je udeležba anketirancev pri mnogih prostočasnih dejavnostih s starostjo upadala. Starejši ljudje so bili tisti, ki so kot ovire pri preživljanju prostega časa v največji meri navajali slabo splošno kondicijo in bolezen. Z anketo iz leta 2002 je bilo ugotovljeno, da s starostjo upada druženje s prijatelji, medtem ko druženje z otroki in sosedi narašča.

Marjeta Čadej nas v raziskavi z naslovom Oskrba starih ljudi v tuji družini seznani s splošnimi spoznanji o starosti in staranju, dotakne se problematike staranja v današnji družbi in predstavi vlogo socialnega dela s starimi ter naloge, ki jih moramo izvajati po zakonu o socialnem varstvu (ZSV), po programu razvoja varstva starejših oseb na področju socialnega varstva do leta 2005 in načela varstva starejših oseb. V nadaljevanju je prikazana študija primera družine, ki izvaja oskrbo starih ljudi. Predstavljena je tudi vloga Centra za socialno delo (CSD) oziroma pristojnega socialnega delavca, ki sodeluje z družino.

Publikacija Sveta Evrope vsebuje dve študiji, v katerih so predstavljeni glavni demografski izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva ter njihov vpliv na politiko vključno z zdravstvom, zaposlovanjem, javnimi stroški in družbenimi odnosi.  Razdeljena je na tri večja poglavja.

Evropska komisija je pripravila poročilo o vplivu staranja prebivalstva na javne izdatke in jih vzpodbudila k večjim naporom za reforme, potrebne v luči naglega staranja prebivalstva. V poročilu omenjajo, da bodo ob sedanjih politikah do leta 2050 izdatki za upokojitev, zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego, ki so povezani s staranjem prebivalstva, povzročili znatno povišanje javnih izdatkov v večini držav članic EU.

Publikacija OECD (OECD Factbook), ki izhaja enkrat letno, nudi globalni pregled svetovnih ekonomskih, družbenih in drugih trendov. V njej so zbrali sto indikatorjev, ki so ključni za oceno relativnega položaja katerekoli države OECD ob določenem trenutku kot tudi skozi daljše obdobje: prebivalstvo in migracije, makroekonomski trendi, ekonomska globalizacija, cene, trg delovne sile, znanost in tehnologija, okolje, izobraževanje, javne politike, kvaliteta življenja, globalizacija.

Ameriška alzheimerjeva fundacija je izdala publikacijo, v kateri so zbrani izsledki študije o odnosu oskrbovalcev in njihovih potrebah. V raziskavi so se usmerili predvsem na odnos oskrbovalcev, ki so bili vključeni v oskrbo, in na odločitev o zdravljenju sorodnika ali prijatelja z Alzheimerjevo boleznijo.

Na pomembna vprašanja, zakaj je do preobrata iz tradicionalnih oblik skupinske pripadnosti prišlo, kakšne so vloge in sodobne oblike skupnosti in kateri so potenciali, ki jih te skupnosti  nosijo, obravnava Bahovec v svoji knjigi »Skupnosti: teorije, oblike, pomeni«. Knjižno delo je za širše bralstvo prilagojena in dopolnjena doktorska disertacija, ki jo je uspešno zagovarjal leta 2004 na FDV pod naslovom »Posameznik in skupnosti v postmoderni«. Pričujoči izbor vsebin v knjigi sledi hipotezi, da so skupnosti integralni del sodobnega življenja in da različne skupnosti na nekaterih področjih (osebnega in družbenega) življenja pomembno prispevajo k njegovem razvoju.

Iz knjige Antona Trstenjaka Za človeka gre smo povzeli nekaj misli, ki govorijo o dialogu.