Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Posledica staranja prebivalstva v razvitih družbah, so ekonomske in finančne spremembe. Te je skupina G10 predstavila leta 1998 in sicer v poročilu “Makroekonomske in finančne posledice staranja prebivalstva” (The Macroeconomic and Financial Implications of Ageing Populations), v katerem so analizirali vpliv staranja prebivalstva na ekonomsko rast, življenjski standard, javne finance, finančne trge in mednarodni pretok kapitala. V skladu z nekaterimi večjimi predlogi predstavljenimi v poročilu, so v večini držav G10 uvedli pokojninske reforme s poudarkom na zasebnem varčevanju za čas po upokojitvi, z občutnimi razlikami med državami.

Novembra 2005, pa so finančni ministri skupine G10 izdali še eno publikacijo, in sicer o staranju in reformah pokojninskega sistema (Ageing and pension system reform: implications for financial markets and economic policies). V njej obravnavajo problematiko povezano z naraščanjem starega prebivalstva, spremembami pokojninskih sistemov (kot je npr. rast privatnega pokojninskega varčevanja) ter finančnimi in ekonomskimi posledicami teh sprememb.

Pokojninski sistemi so med državami G10 različni, zato se poročilo osredotoča le na dva izziva, ki zadevata vse omenjene države. Prvi se nanaša na finančne instrumente, potrebne za učinkovito zbiranje in investicijo pokojninskega varčevanja. Drugi pa se nanaša na reguacijo in supervizijo pokojninskih skladov ter finančno informiranje gospodinjstev. Večina spoznanj v poročilu se nanaša na države G10, čeprav lahko nekatera razširimo tudi na druge države.

Poročilo ima tri poglavja. V prvem so predstavljene makroekonomske posledice staranja prebivalstva. Avtorji obravnavajo razloge za pokojninsko varčevanje in razširjenost tovrstnega varčevanja. Drugo poglavje obravnava staranje, pokojninsko varčevanje in finančne trge oz. bolj natančno investicije v pokojninske sklade, ter vpliv davčnih in računovodskih politik nanje. V ospredje postavljajo obstoječe in morebitne vrzeli v dostopnosti finančnih instrumentov in produktov, potrebnih, da pokojninski skladi in gospodinjstva dobro investirajo denar za pokojnino.V tretjem poglavju pa avtorji obravnavajo politične izzive in dajo priporočila za spremembo politik.

Poročilo ponuja vrsto zaključkov in priporočil, med njimi: da naj bi vlada pripomogla k pospešitvi razvoja in razširitvi trgov za finančne instrumente, ki bodo uporabni za pokojninska varčevanja; da je cilj regulacija in supervizija pokojninskih skladov ter večja transparentnost in boljše vodenje zasebnih pokojninskih skladov; ker so tveganja vse večja za individualna gospodinjstva pa je potrebno zaščititi koristnike pokojnin, pomembno pa je tudi zagotavljanje finančnega svetovanja.

Naj na koncu omenimo le še tri strani dolg slovarček, ki ga najdete na strani 108, in vam bo v pomoč pri branju poročila.