Glede na demografske trende pričakujemo, da se bo število ljudi v Evropi v starostnem razredu od 50 do 64 let v naslednjih petnajstih letih povečalo za 20 odstotkov. Z Lizbonsko strategijo si je Evropska Unija zastavila kot enega od zaposlitvenih ciljev, tudi povečanje deleža aktivnih v omenjenem starostnem razredu na 50 odstotkov do leta 2010. S tem se spreminja tudi sektorska struktura gospodarstva, zgodnje upokojevanje pa ni več tako razširjeno in podaljševanje delovne aktivnosti se uveljavlja v večini držav članic EU. Podjetja iščejo možnosti za prilagoditev dela starejšim zaposlenim in hkrati skušajo učinkovito prilagajati starejše zaposlene za nove delovne izzive. V ta namen razvijajo dobre prakse menedžmenta starosti (angl. age management) s poudarkom na podaljšanju delovne aktivnosti, prekvalifikacijah, usposabljanju in izobraževanju ter na (ponovni) vključitvi starejših. Posebno za Slovenijo, ki ima zelo nizko stopnjo delovne aktivnosti v starostnem razredu med 55 in 64 leti (23 % leta 2000 oziroma okrog 28% leta 2004) je nujno začeti ukrepati, pri tem pa slediti celostnemu pristopu, vključujoč socialne partnerje, snovalce politik in neposredne akterje na tem področju (zaposlene in delodajalce) pri učinkovitem reševanju starostne problematike. Koncept celovitega modela menedžmenta starosti predstavljamo v tem članku.

V članku je prikazan tisti del rezultatov obširne raziskave Kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v občini Komenda, ki se nanaša na uporabo hišnega in mobilnega telefona, računalnika, internega in e-pošte med prebivalci občine, ki so stari 60 in več let. Raziskava je bila opravljena poleti 2005 na Inštitutu Antona Trstenjaka v sodelovanju z Občino Komenda. Računalnik in internet uporablja majhen delež anketirane generacije, medtem ko klasični in mobilni telefon skoraj vsa in to veliko časa tedensko. Prvo dejstvo narekuje iskanje poti za računalniško opismenjevanje tega segmenta prebivalstva, pri čemer je medgeneracijsko prostovoljstvo mladine najboljša in najcenejša možnost. Velika raba telefona pa kaže, da je ta oblika (osebnega) komuniciranja na daljavo pogosto najpomembnejši povezovalec med sorodniki, znanci in prijatelji, pa tudi pomembno sredstvo za preprečevanje osamljenosti in večanja varnosti starih ljudi. 

Starost vpliva na človekovo doživljanje smisla življenja, kar je pokazala raziskava pri 694 respondentih v Češki republiki, Nemčiji, Avstriji in na Slovaškem. Pri raziskavi je bil uporabljen vprašalnik, sestavljen iz dveh delov: skrajšanega Logo-testa E. Lukasove in skrajšanega Testa noodinamike K. Popielskega. Raziskava je pokazala, da posamezniki v starosti od 30 do 39 let doživljajo življenje bolj smiselno kot druge starostne podskupine in da je najbolj problematična podskupina upokojencev, še zlasti tistih, ki živijo v domovih za stare ljudi.

V prispevku je prikazan del raziskave za diplomsko nalogo, v kateri je bila predstavljena delovna terapija v obdobju starosti pri dementnih osebah. Obravnavano je predvsem področje prostega časa dementnih klientov, ki bivajo v domu za stare ljudi. Na kratko je opisana demenca, njene oblike in značilnosti, pojem kreativnost in vrste kreativnih aktivnosti na področju delovne terapije. Predstavljen je pomen kreativnega izražanja in njegov vpliv na kakovost življenja dementnih starostnikov. Uporabljena je bila metoda opazovanja dementnih klientov v različnih bivalnih ustanovah, opazovanje aktivnosti, ki jih uporabljajo delovni terapevti za obravnavo teh klientov in odzivanje klientov na to.

V kratkem preglednem članku so prikazana nekatera spoznanja o starajoči se družbi v ZDA, ki jih navaja nova literatura na svetovnem spletu v letu 2005.

Povzemamo diplomsko nalogo, ki obravnava socialno pomoč na domu ter primerja tovrstno delo v centrih za socialno delo Lenart in Metlika. Avtorici predstavita splošna spoznanja o staranju, ki poteka od rojstva do smrti, in starosti. Skrb za stare ljudi prikažeta skozi zgodovino od staranja v tradicionalni družbi do staranja danes.

Oddelek za ekonomske in družbene zadeve pri Združenih narodih je leta 2005 izdal prvo obsežno analizo trendov v bivalnih razmerah starih ljudi. V njej boste našli primerljive podatke za več kot 130 držav. V študiji so analizirali povezavo med bivalnimi razmerami ljudi, starimi 60 let in več, ter demografskimi, socialnimi in ekonomskimi razmerami. Osredotočeni so predvsem na so-bivanje starih z družinskimi člani, na samsko življenje starih ljudi ter ma življenje v institucijah za stare ljudi.

Novembra 2005 so finančni ministri skupine G10 izdali publikacijoo staranju in reformah pokojninskega sistema. V njej obravnavajo problematiko povezano z naraščanjem starega prebivalstva, spremembami pokojninskih sistemov ter finančnimi in ekonomskimi posledicami teh sprememb.

Pričujoča študija opisuje glavne trende, ki so vplivali na trenutno distribucijo svetovnega in regionalnega prebivalstva ter obravnava najbolj vidne projekcije prebivalstva v prihodnosti. V njej je predstavljen pregled obstoječega znanja o tem, kako bodo ti trendi prebivalstva dolgoročno vplivali na mednarodni ekonomski razvoj. Avtorji obravnavajo prihajajoče demografske trende razvitih držav in držav v razvoju, zavedajoč se, da se trend staranja prebivalstva pojavlja različno v različnih delih sveta.

Organizacija Equality Authority je izdala poročilo o neeakem položaju oskrbovalcev (Implementing Equality for Carers) v katerem izražajo skrb nad nevidnostjo, ki se trenutno pojavlja okoli položaja oskrbovalcev ter glede izključenosti in neenakosti oskrbovalcev na Irskem.

Na univerzi v Yorku so opravili raziskavo, ki bo pomagala oceniti, kaj lahko storijo, da bi pomagali oskrbovalcem, da bi ostali v službi tudi v obdobju, ko bodo oskrbovali bolnega sorodnika, prijatelja ali staro osebo odvisno od pomoči drugih. V okviru študije so pregledali obstoječo literaturo s tega področja, opravili intervjuje z osemdesetimi oskrbovalci in anketirali strokovnjake, ki delajo z oskrbovalci. Rezultat njihovih spoznanj je poročilo »Carers’ aspirations and decisions around work and retirement«.

Anton Trstenjak je eden največjih slovenskih duhovnih velikanov 20. stoletja. Letos obhajamo 100-letnico njegovega rojstva (8.1.1906) in 10-letnico njegove smrti (29.9.1996), zato je to leto »Trstenjakovo leto« za naš Inštitut in za neštete druge, ki se ga z veseljem in spoštovanjem spominjajo.