Avtor: Jože Ramovš, datum: 10.2.2010
Anton Trstenjak je eden največjih slovenskih duhovnih velikanov 20. stoletja. Na Inštitutu Antona Trstenjaka se z veseljem spominjamo tesnega sodelovanja z njim do njegove smrti; s ponosom skušamo nadaljevati njegovo znanstveno in človekoljubno delo. Letos obhajamo 100-letnico njegovega rojstva (8.1.1906) in 10-letnico njegove smrti (29.9.1996), zato je to leto »Trstenjakovo leto« za nas in za neštete druge, ki se ga z veseljem in spoštovanjem spominjajo. Mnogi lepi dogodki so se že zgodili, še več se bo skozi vse leto.
Jeseni 2004 je Gornja Radgona priredila »Trstenjakove dneve«. Inštitut je v želji, da naredi v tem letu nekaj v njegovem rojstnem kraju, imel v dvorani njihovega Trstenjakovega doma predavanje o kakovostnem staranju in sožitju generacij, nato pa je začel celoletno usposabljanje dvajseterice prostovoljcev za medgeneracijsko druženje s starimi ljudmi.
Radgonska domačinka Cilka Žerdin Dimec je pred koncem leta 2004 v samozaložbi izdala knjigo o Trstenjakovi njegovi rojstni vasi Rodmošci z zanimivimi besedili o njegovi rodovini in družini, mladosti in povezanosti z rojstnim krajem. Knjiga je bila predstavljena na srečanjih v izredno prijetnem domačem prleškem vzdušju v sami Gornji Radgoni, v Ljubljani in v Beltincih.
Tik pred 100-letnico rojstva je, 6. januarja, župnija Gornja Radgona v sodelovanju z Občinskim odborom za Trstenjakovo leto priredila izredno uspelo proslavo: vpet v narodopisno sceno velike ženske družbe pri domačih zimskih delih in moških za mizo je domači cerkveni pevski zbor prepeval narodne pesmi – šegave za smeh in tiste, ki s čustveno globino zarežejo v globino duše – peterica domačih igralk in igralcev je z neprekosljivo pristnostjo prebirala Trstenjakova pisma staršem iz Innsbrucka, kjer je študiral, ter besedila o slovenskem človeku iz njegovih knjig, dr. Jože Ramovš pa je v predavanju povezal tri njegove zgodnje knjige o človeku v medčloveškem sožitju: Med ljudmi (1954), Pota do človeka (1956) in Človek v ravnotežju (1957).
Na dan Trstenjakovega goda, 17. januarja, pa smo na Inštitut povabili na srečanje v njegov spomin nad 30 predstavnikov ustanov, mest in organizacij, ki so bila tesno povezana s Trstenjakovim življenjem in delom ter njegovih osebnih prijateljev. Večina je bila prisotna osebno, nekateri so izbrane besede napisali v pismu, par se jih je zaradi bolezni ali odsotnosti opravičilo. Uro in pol so se vrstile pripovedi o tem, kaj namerava ustanova ali mesto, ki so ga zastopali prirediti v letošnjem letu v Trstenjakov spomin in za oživljanje njegove misli, ob tem pa so spontano vreli na dan lepi osebni spomini nanj. Srečanje smo sklenili tako, da smo nazdravili z radgonskim tramincem – to je bilo Trstenjakovo vino za maševanje in za goste – v njegov spomin in za lep potek Trstenjakovega leta.
Tukaj naj najavimo le še eno osrednjo znanstveno prireditev: simpozij o Trstenjaku na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 5. in 6. oktobra v soorganizaciji z Inštitutom Antona Trstenjaka in Oddelkom za psihologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze.