Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Veliko evropskih in nacionalnih študij je bilo napisanih glede oskrbe starih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih. To poročilo se osredotoča na družinske oskrbovalce starih ljudi in njihov položaj, v povezavi z njimi pa ocenjujejo tudi storitve socialnega varstva in njihovo učinkovitost. Proučevali so, kako je v 23-ih izbranih državah – tudi v Sloveniji- odgovornost za oskrbo starih ljudi porazdeljena med štiri sektorje (družino in neformalnim sektorjem, državo ali javnim sektorjem, prostovoljskim ali nevladnim sektorjem, privatnim sektorjem). Na porazdelitev so vplivali številni dejavniki, pokazalo pa se je, da kljub razlikam med državami v EU večino oskrbe starih ljudi zagotavljajo posamezni družinski člani znotraj neformalnega sektorja. Naj povzamemo nekaj najzanimivejših ugotovitev o družinski oskrbi, ki so jo raziskovalci v Eurofamcare projektu definirali kot: “oskrba ali/in finančna pomoč, ki jo zagotavlja družinski član osebi stari 65 let in več, ki tedensko potrebuje vsaj štiri ure osebne oskrbe in pomoč, doma ali v instituciji.”

• Družinska oskrba ima močno spolno dimenzijo: dve tretjini oskrbe v EU zagotavljajo ženske  - partnerice, hčerke ali snahe
• Večina držav ni imela skoraj nobenih podatkov o zlorabah starih ljudi – obstaja pa podatek iz slovenske raziskave, da do zlorab pogosto prihaja tudi zaradi izčrpanosti osrbovalca, kar opozarja na to, da so nujno potrebne storitve, ki bi bile v oporo tako oskrbovalcu kot oskrbovanemu.
• Ena od ključnih problematik je, kako izboljšati status, delovne pogoje in privlačnost oskrbovanja starih ljudi. V večini držav so oskrbovalci neustrezno usposobljeni in preobremenjeni. Eden od načinov izboljšanja delovnega statusa oskrbovalcev (formalnih in neformalnih) bi bil prek zagotavljanja usposabljanja, zagotovitve infrastrukture za oskrbovalce in vzpostavitve standardov oskrbe.
• V 17-ih od 23-ih držav so, kot (ne)formalne oskrbovalke pogosto delale priseljenke. Te pogosto niso utrezno usposobljene, nimajo izkušenj in ne govorijo govorijo jezika starega človeka za katerega skrbijo.
• Oskrba starih ljudi se bo tudi v prihodnje v veliki meri zanašala na družinske oskrbovalce. Ker pa se bo povpraševanje po oskrbi povečalo tako zunaj kot znotraj družine, je treba razviti politike, ki bodo podpirale formalne in neformalne oskrbovalce. Poleg družbenega in ekonomskega priznanja pomembnega dela, ki ga opravljajo oskrbovalci, ostaja kritična problematika vprašanje statusa in ustreznega finančnega nadomestila.
• V številnih državah EU, tudi v Sloveniji, so družinski oskrbovalci starih ljudi v veliki meri nevidni in njihovo delo ne prejema ustreznega priznanja. Zato je treba na nacionalni kot na evropski ravni dati glas družinskim oskrbovalcem. Poleg politične vidnosti družinskih oskrbovalcev je potrebna vrsta storitev zanje in stare ljudi.
• Kot pomembna problematika se je pokazala tudi finančna podpora družinskim oskrbovalcem.
• Ključnega pomena je, da imajo oskrbovalci dostop do informacij o različnih storitvah, ki so jim lahko v pomoč, vključno s svetovanjem.

Avtorji omenjenega poročila, kot tudi nacionalnih poročil (NABARE) o družinski oskrbi upajo, da bodo v teh študijah družinski oskrbovalci, politiki in ponudniki storitev našli kaj zanimivega in uporabnega, saj je njihov namen ponuditi sliko dejanskega stanja družinske oskrbe starih ljudi v Evropi, ter idejo, kako najbolje nuditi oporo tako družinskim oskrbovalcem kot starim ljudem. Na ravni EU postaja družinska oskrba starih ljudi vse bolj priznana kot pomembno področje, povezano s tremi načeli: dostopnosti, kakovosti in vzdržljivosti (sustainability).

Zelo zanimiv in dragocen del študije so tabele v prilogi, kjer avtorici primerjata situacijo v 23-ih državah na različnih področjih: storitve za družinske oskrbovalce, pravni položaj oskrbovalcev in priznanje s strani države, institucionalno varstvo starih ljudi, storitve za stare ljudi v domačem okolju, oskrba starih ljudi danes in v prihodnjosti. Zaradi raznolikosti držav in pomanjkanja podatkov, so te tabele še toliko bolj priznanja vredne.

To poročilo je del mednarodnega projekta Eurofamcare (“Services for Supporting Family Carers of Elderly People in Europe: Characteristics, Coverage and Usage”), ki je financiran v okviru petega okvirnega programa EU. V poročilu so navedene tudi nekatere aktualne spletne strani:  Eurofamcare,   Eurocarers , Carmen network, OASIS. Sicer pa lahko najdete celotno poročilo in posamezna nacionalna poročila pa na strani Eurofamcare.