V prispevku obravnavava spremembe v sestavi omrežja socialne opore starejših med letoma 1987 in 2002. Z multiplo klasifikacijsko analizo preverjava vpliv časa opazovanja, starosti, spola, zakonskega stanu in izobrazbe na sestavo omrežja socialne opore starejših. Ugotavljava, da se je sestava omrežja starejših v Sloveniji značilno spremenila v obdobju tranzicije. Temeljna sprememba je zmanjšan odstotek sorodstvenega dela omrežja, ki pa je še vedno najobsežnejši, in povečan odstotek prijateljev. Pri starejših so spremembe v sestavi omrežja socialne opore najvidnejše pri moških, osebah z višjo izobrazbo in samskih. Povečan delež prijateljev pri starejših z višjo izobrazbo pomeni višjo kakovost sestave omrežja in dopolnitev raznovrstnosti virov k siceršnji prevladi sorodstvenega dela omrežja. Pri starejših moških se kaže premočna usmeritev na partnerico kot najpogostejšo dajalko socialne opore, pri samskih starejših pa močno zmanjšan odstotek sorodnikov pomeni tudi slabšo kakovost sestave omrežja.

Ustava RS državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti. Vsebino pravice določa Zakon o socialnem varstvu, ki med socialne pravice uvršča tudi pravico do socialne oskrbe starih ljudi v bivalnem okolju. Obstoječa ureditev socialne politike na področju pomoči starim ljudem dopušča neenakost v dostopnosti in kvaliteti neposredne socialne oskrbe, odvisno od kraja bivanja in vrste pomoči. Avtorica neenako dostopnost dokazuje na osnovi podatkov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter na osnovi lastne raziskave, v kateri je ugotavljala ceno ure neposredne socialne oskrbe, ki jo plača uporabnik v posamezni občini.

Amerika je danes obljubljena dežela predvsem za bogate-jše in (bolj) zdrave posameznike. Če bi Američani in tudi Slovenci na starost gledali kot na nagrado, bi upokojitev, spoštovanje življenjskih izkušenj in brezskrben preostanek življenja zagotovo zasenčili vse slabosti (omejena mobilnost, fiksni dohodek in ostale obvezne spremembe), pa tudi strah in (celo) grozo pred zrelim obdobjem.
Ameriška družba se glede na opus možnosti nekoliko razlikuje od slovenske. Starejši Američani imajo namreč na razpolago raznovrstnejšo ponudbo bivalnih aranžmajev, oskrbe in dodatne pomoči. Po drugi strani pa so Slovenci na boljšem vsaj kar zadeva nižjih stroškov zdravstvenega zavarovanja (kar 44 milijonov Američanov namreč le-tega nima), slovenski pokojninski sistem pa je kljub slabostim nekakšna varnostna mreža za starostnike.

Članek je povzetek diplomske naloge. Ta je prikaz najinega prostovoljstva domu starejših občanov, ki se je pričelo kot družabništvo s starimi ljudmi in se kasneje razvilo v likovne delavnice. Te so potekale enkrat tedensko eno leto. V teoretičnem delu opredeliva pojme starost in staranje, gerontologija, socialno imunski sistem, družabništvo, prostovoljstvo in likovna terapija. V raziskovalnem delu diplomske naloge predstaviva rezultate evalvacije delavnic, ki sva jih pridobili s kvalitativno analizo intervjujev udeležencev delavnic. Z evalvacijo sva želeli dobiti povratno informacijo in vpogled v smiselnost ter potrebnost likovne dejavnosti v domovih za stare.

Svet EU je pripravil Zeleno knjigo, ki je skupni evropski politični odziv na več perečih problemov, ki naglo naraščajo:na nizko rodnost evropskih narodov, na številčno neravnotežje med generacijami, na težavno vključevanje mladih in nizko udeležbo tretje generacije v družbeno delitev dela ter na rastočo potrebo po negi in oskrbi starih ljudi.

Povzemamo rezultate obsežne evropske raziskave o družinskih oskrbovalcih starih ljudi in njihovem položaju. V publikaciji obravnavajo storitve socialnega varstva in njihovo učinkovitost. Proučevali so, kako je v 23-ih izbranih državah – tudi v Sloveniji - odgovornost za oskrbo starih ljudi porazdeljena med štiri sektorje.

Rdečo nit diplomskega dela Janež Nives, ki jo povzemamo, predstavljata dve vprašanji: ali je za starega človeka dovolj dobro poskrbljeno, ter kakšna je kakovost bivanja starih ljudi v Sloveniji? Osrednja ugotovitev avtorice je, da so intervjuvanci, ki živijo doma in nimajo nikakršnih stikov z domovi za stare ljudi precej nenaklonjeni tovrstnim institucijam. Medtem, ko so intervjuvanci, ki živijo v domu za stare ljudi, oz. imajo stik s tovrstno institucijo (uporabnici sistema life-line), naklonjeni tej instituciji.

AARP je v eni od svojih mednarodnih raziskav proučevala odnos do problematike upokojevanja. Zanimala so jih pričakovanja ob upokojitvi, priprave nanjo, možnosti, ki jih ponuja javna politika ter zdravstvena problematika, s katero naj bi se v obdobju upokojitve srečevali ti upokojenci.

Predstavljamo rezultate raziskave, ki analizira vpliv pričakovane življenjske dobe na zdravstveni status in vzdržnost javnih financ v petnajstih državah EU, skupaj in ločeno. Zanimajo jih stroški akutnega zdravstvenega varstva, dolgotrajne nege, socialne zaščite in davkov. Ocenijo vpliv pričakovane življenjske dobe na zdravstveni status in obravnavajo tri alternativne scenarije: »živeti dlje«, »živeti v dobrem zdravju«, »živeti dolgo in dobrega zdravja«.

Povzemamo izvirno študijo, ki na poseben način napove ekonomske posledice velikih demografskih sprememb v prihodnjih desetletjih. V njej avtorji obravnavajo tri velika industrializirana območja, katerih staro prebivalstvo se bo v naslednjih treh desetletjih več kot podvojilo, medtem ko se bo število zaposlenih povečalo za manj kot 10%. Gre za ZDA, EU in Japonsko. Avtorji so uporabili nov model računalniške simulacije življenjskega toka in ugotovili, da bo prehod k veliko starejši populaciji resno poškodoval makro ekonomije razvitega sveta.

Septembra 2002 so države članice EU v skladu z odprto metodo koordinacije (OMC), predložile svoja prva poročila o primernih in vzdržnih pokojninah.  Predstavljamo slovensko strateško poročilo, ki obravnava cilje politike, sedanje stanje ter dolgoročna pričakovanja in strategije zagotavljanja primernosti in vzdržnosti pokojnin v  Sloveniji, v spreminjajočih se demografskih in socialno-ekonomskih razmerah.

V Demografskem profilu baby – boom generacije iz leta 2003, ki ga je izdelal Mature market institute iz ZDA so zajeta naslednja področja: revščina, geografska distribucija, stan, otroci/družina, rasne/etnične značilnosti, volilni vzorci, izobrazba in pričakovana življenjska doba ob rojstvu.

Mnogi strokovnjaki v industrijsko razvitih državah menijo, da staranje prebivalstva prinaša resno ekonomsko nevarnost. Povečanje deleža upokojenskega prebivalstva bo v prihodnosti naložilo težko breme zaposlenim. Davki ali pa državni dolgovi se bodo morali znatno povišati, če bodo želeli zagotoviti prihodke starim ljudem. Avtor v tej študiji obravnava, kako obsežno bo to breme in omili splošno predstavo o njegovi nevzdržnosti.

Pričujoče poročilo analizira do kakšne mere socialna zaščita preprečuje revščino starih ljudi. Pri tem avtor uporabi podatke o spremembah v revščini starih ljudi, ki so prejemniki in tisti ki niso prejemniki s področja socialne zaščite.

Predstavljamo publikacijo, ki vsebuje ločen terminološki slovarček angleških besed, ki se jih uporablja na področju privatnih pokojnin. Te definicije so pripravili strokovnjaki iz tridesetih držav OECD. 

Knjiga Zdrava poznejša leta: naj bodo tudi lepa  prikaže predvsem biološke spremembe v zrelejših letih in spremembe v sposobnostih in zmogljivostih. Je dober priročnik za vsakdanje, čim bolj zdravo življenje današnjega starejšega človeka in tudi za vsakega, ki je na tej poti.

Predstavljamo knjigo Metke Klevišar, Moja četrta kariera. V knjigi avtorica poleg poklicne kariere spregovori o karieri, ki je vzporedno vplivala na njeno življenje od 19. leta starosti dalje, ko je izvedela, da ima multiplo sklerozo. Govori o novi kulturi, ki se mora razviti, da bo ponudila prostor za šibke, nemočne in bolne.