Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Finančna varnost ljudi v obdobju upokojitve, postaja svetovni izziv, saj se mnoge države soočajo s fiskalnimi pritiski, demografskimi izzivi in redefinicijo upokojitve njihovega prebivalstva. Zato je AARP pripravila mednarodno raziskavo med nekaj več kot štiri tisočimi prebivalci, starimi od 30 do 65 let, v desetih razvitih državah - Avstraliji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Italiji, Japonski, Nizozemski, Švedski, VB, ZDA –, glede njihovega odnosa in obnašanja povezanega s problematiko upokojevanja. V raziskavo so bila vključena pričakovanja ob upokojitvi, priprave nanjo, možnosti, ki jih ponuja javna politika ter zdravstvena problematika, s katero naj bi se v obdobju upokojitve srečevali ti upokojenci. Osnovni cilj študije je bilo izboljšati razumevanje odnosov in obnašanja, ki so povezana z osebno in nacionalno upokojitveno problematiko, in oceniti zaupanje javnosti, da bodo imeli po upokojitvi zadostne prihodke, ki jim bodo zagotavljali varnost ter standard, ki jim bo omogočal zadovoljevanje njihovih zdravstvenih potreb in potreb po dolgotrajni negi.

Rezultati so pokazali nekaj edinstvenih pristopov k upokojevanju v različnih državah, vključno s tem, kako naj bo pokojninska varnost zagotovljena tudi v prihodnje. Pokazali so tudi pojav potencialnega konsenza, ko so prebivalci različnih držav izrazili skupna pričakovanja in zaskrbljenost glede približajočega se obdobja upokojitve. Naj podamo nekaj glavnih izsledkov:

• Ko so anketirane povprašali po njihovem splošnem optimizmu glede upokojitve, se je kot najpogostejši pokazal rezerviran optimizem, saj je bilo le 16% zelo optimističnih, 41% delno optimističnih, 39% pa pesimističnih. Vendar pa so na rezultate vplivali tudi demografski dejavniki; že upokojeni in zaposleni so izrazili več optimizma kot nezaposleni, ljudje z višjimi prihodki so bili bolj optimistični od tistih z nizkimi, stari od 45-65 let so bolj obtimistični od starih od 30-44 let, poročeni so bolj optimistični od neporočenih.
• Odnos do upokojitve se razlikuje med državami. V ZDA, VB, Avstraliji in na Japonskem je vsaj šest od desetih optimističnih glede svoje upokojitve. Avstralci in Kanadčani so najbolj obtimistični – 77% jih na svojo upokojitev gleda z optimizmom. V Nemčiji, Franciji in Italiji je le malo več kot tretjina optimističnih glede upokojitve.
• 58% posameznikov je o upokojitvi že razmišljalo, četrtina temu ni posvečala veliko pozornosti, 17% pa jih sploh o upokojitvi ni razmišljalo. Še največ takšnih je bilo med nezaposlenimi. Tudi tukaj so razlike med državami, saj o upokojitvi veliko razmišlja kar 44% Američanov in Nemcev, medtem ko to velja le za 12% Italijanov in Švedov.
• Razišljanje o upokojitvi ni nujno povezano s pričakovanji. Američani in Kanadčani o upokojitvi veliko razmišljajo in so relativno optimistični glede nje, medtem ko Nemci tudi veliko razmišljajo o njej, a so veliko manj optimistični glede upokojitve.
• Na splošno se anketirani niso počutili dovolj informirano glede stvari, ki jih potrebujejo za uspešno upokojitev, a tudi tu obstajajo razlike med državami.
• Anketirani so imeli visoka pričakovanja glede državnih pokojnin. Javni pokojninski sistem so pojmovali kot ključni finančni vir ob upokojitvi. Le 7% jih je menilo, da bo dediščina in 4% družinska podpora pomemben vir njihovih prihodkov ob upokojitvi.
• Glede na pričakovano življenjsko dobo, bodo mnogi živeli še 25 let po upokojitvi. Kako prepričani so ljudje, da bodo udobno preživeli ta leta? Raziskava je pokazala, da je med ljudmi majhno zaupanje v prihodke v obdobju upokojitve. Le 15% jih je menilo, da bodo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev. Prepričanje, da bodo imeli dovolj denarja za upokojitev, se razlikuje med državami. Največ zaupanja imajo v Kanadi (71%), Nizozemskem (70%) in ZDA (68%). V Nemčiji, Franciji, Italiji, Švedski in na Japonskem pa so le redki tisti, ki imajo zaupanje.
• Veliko anketiranih je menilo, da so dobrega zdravja, vendar pa deleži varirajo glede na zaposlitveni status in državo.
• Vseh deset držav, vključenih v študijo ima sistem nacionalnega zdravstvenega zavarovanja za upokojence in vsi delijo podobne skrbi glede naraščajočih stroškov za zdravstvo.  V študiji anketirani v glavnem izražajo zaupanje, da bodo imeli kvalitetno zdravstveno varstvo v obdobju upokojitve (64%), da bodo lahko plačali stroške zdravljenja (70%) in zdravil (71%) ter pričakujejo dobro zdravje skozi celotno obdobje upokojitve (65%). Manj (55%) pa jih meni, da bodo zmogli plačati dolgotrajno nego, kot je dom za stare, pomoč na domu itd.
• Kljub pričakovanjem, da bo država vsaj delno nudila pomoč v nekaterih vidikih upokojitve – prihodki, zdravstveno varstvo - , pa imajo anketirani le malo zaupanja v zmožnost njihovih držav, da bodo v prihodnje lahko zagotovile te storitve in finančno varnost. Takšnega mnenja pa ni le splošna javnost temveč tudi voditelji držav G-7, med katerimi je bila nedavno izvedena raziskava.
• Čeprav je upokojitev obdobje, ko naj bi posameznik popolnoma prenehal z delom, le tretjina anketiranih namerava to storiti. Italiani so najbolj pogosto (53%) dejali, da bodo prenehali z delom, medtem ko ima ZDA najnižji delež ljudi (14%), ki nameravajo ob upokojitve  popolnoma prenehati z delom. V vseh državah se najpogosteje omenja delo s polovičnim delovnim časom (19%), prostovoljsko delo (17%) in pa  izmenjavanje obdobja dela in obdobja počitka (16%).
• Zakaj ljudje še vedno želijo delati po upokojitvi? Zanimivo, da denar ni osnovni motivator. Glavni razlog za nadaljevanje z delom je v tem, da ljudje želijo ostati povezani in vključeni (45%) in ker uživajo v delu (43%).

Globalno povečanje trajanja življenja in naraščajoči stroški zdravstvenega varstva pomenijo, da bodo vladni izdatki za pokojninske in zdravstvene programe pomenili velik pritisk za državni proračun. Rezultati te študije kažejo, da ljudje v desetih razvitih državah gledajo na svojo upokojitev z rezerviranim optimizmom. Vendar pa presenetljivo število ljudi na svojo upokojitev sploh ni pomislilo, hkrati pa se tudi velik delež ljudi ne čuti dovolj obveščene o potrebah za uspešno upokojitev. Zato je pomembno prek javnih kampanij obveščati ljudi in jim pomagati, da se čim bolje pripravijo na svojo starost. Veliko ljudi ni prepričanih, da bodo imeli dovolj denarja za udobno upokojitev. Velik delež odraslih ljudi pričakuje, da bo do neke mere delalo v obdobju upokojitve, kar je dobro tako za stare ljudi kot za gospodarstvo.

Medtem ko državljani teh desetih držav ne pričakujejo, da bo država edini vir podpore v njihovi starosti, pa kljub temu pričakujejo, da bo država pomemben vir pomoči v starosti. Razvite države morajo zgraditi zaupanje ljudi, da bodo zmogle izzive, ki jih prinaša naglo staranje prebivalstva in sicer s pripravami na spremembe, ki bodo prišle, zaključujejo avtorji.

Skupaj z lanskoletno raziskavo o tej problematiki med vodilnimi v državah G-7, raziskavi ponujata vpogled v to, kako razvite države obravnavajo prihodnost upokojevanja v času demografskih, ekonomskih in družbenih sprememb.