Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Staranje prebivalstva v številnih državah ogroža vzdržnost javnih financ. V ta namen je bilo narejeno vrsto študij, ki so ocenjevale finančne posledice staranja prebivalstva. Ta raziskava analizira vplive staranja prebivalstva na javne finance, oz. bolj natančno, vpliv pričakovane življenjske dobe na zdravstveni status in vzdržnost javnih financ v petnajstih državah EU, skupaj in ločeno. Osredotoča se na stroške akutnega zdravstvenega varstva, dolgotrajne nege, socialne zaščite in davkov. Oceni vpliv pričakovane življenjske dobe na zdravstveni status in obravnava tri alternativne scenarije »živeti dlje«, »živeti v dobrem zdravju«, »živeti dolgo in dobrega zdravja«. Avtorja posebno pozornost namenita trem spoznanjem:

• Stroški zdravstvene oskrbe so bolj vezani na obdobje pred smrtjo (time to mortality) kot pa na starost človeka. Pogost vzorec je namreč, da se z bližanjem smrti, višajo stroški zdravstvene oskrbe. Če pogledamo zadnje leto življenja, so stroški oskrbe pokojnih, šest krat višji od stroškov za preživele. Delež izdatkov v zadnjem obdobju življenja predstavlja več kot četrtino vseh zdravstvenih izdatkov za stare ljudi. Ta delež je skozi čas presenetljivo stabilen. Izračuni, ki ne upoštevajo teh podatkov, predvidevajo veliko višjo (cca. 20%) rast stroškov.
• Pričakovana življenjska doba se bo morda povišala veliko hitreje kot napovedujejo dosedanje demografske projekcije. Življenjska  doba se skozi čas povečuje skoraj linearno. Upoštevajoč podatke iz dvajsetih držav, White, ki ga citirata avtorja te študije, ugotavlja, da se pričakovana življenjska doba vsakih pet let poveča za eno leto. V zadnjih štiridesetih letih se ta trend ni spremenil. To pomeni, da, če že je biološka meja človeškemu življenju, mu pričakovana življenjska doba ni tako blizu, ali pa se zgornja meja s časom spreminja.
• Povprečno zdravstveno stanje ljudi se bo v prihodnosti še naprej izboljševalo. Uradne projekcije predvidevajo, da bo zdravstveni status prebivalcev, ne glede na vpliv staranja prebivalstva, ostal nespremenjen.  Zgodovinski dokazi mečejo na to senco dvoma.

Struktura te študije je sledeča. Drugo poglavje povzame argumente zoper standardne projekcije stroškov zdravstvenega varstva, ki ne upoštevajo stroškov povezanih z umrljivostjo. V tretjem poglavju avtorja pojasnita, kako sta stroške povezane z umrljivostjo vključila v to študijo. Četrto poglavje predstavlja projekcije povečanja pričakovane življenjske dobe na razvoj stroškov za zdravstvo in pokojnine ter javne finance. Posebno pozornost namenita stroškom povezanim z umrljivostjo. Peto in šesto poglavje obravnavata vpliv izboljšnja zdravja. Sedmo poglavje je namenjeno političnim možnostim, za izboljšanje vzdržnosti javnih financ, ki so na voljo državam.

Raziskava sprejme generacijski računovodski model (generational accounting model), ki združuje stroške zdravstvene oskrbe v zadnjih letih življenja, razčlenjene v komponento akutne zdravstvene oskrbe in komponento dolgotrajne nege. Projekcije kažejo, da daljše pričakovano trajanje življenja povečuje stroške povezane s staranjem, medtem ko ima izboljšano zdravje nasproten učinek. Ti trendi, kadar so povezani med seboj, zmanjšujejo stroške zdravstvene oskrbe in povečujejo stroške izdatkov za pokojninem, vendar pa je njihov skupni vpliv na javne finance bolj skromen. Kljub temu, ocena javnih financ v večini raziskanih držav EU ostaja: četudi je višje povečanje pričakovane življenjske dobe povezano z izboljšavami v zdravju, bodo trenutne institucije fiskalne in socialne varnosti niso vzdržne.