Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Staranje, svetovna ekonomija in prihajajoča generacijska nevihta je izvirna študija, ki na poseben način napove ekonomske posledice velikih demografskih sprememb v prihodnjih desetletjih. V njej obravnavajo tri velika industrializirana območja, katerih staro prebivalstvo se bo v naslednjih treh desetletjih več kot podvojilo, medtem ko se bo število zaposlenih povečalo za manj kot 10%. Gre za  ZDA, EU in Japonsko. Za obravnavo ekonomskih posledic, ki jih bodo prinesli omenjeni trendi, avtorji uporabijo nov model računalniške simulacije življenjskega toka. Pri tem pridejo do zaskrbljujočih rezultatov: prehod k veliko starejši populaciji bo resno poškodoval makro ekonomije razvitega sveta.

Simulacije so pokazale, da bo za izplačilo obljubljenih denarnih nadomestil starim ljudem potrebno povišati davke, zvišali se bodo tudi davki, ki bremenijo plače (payroll taxes). Posledično naj bi bile neto plače tako manjše, kar pa naj bi vodilo v manjšo sposobnost varčevanja. To pa naj bi imelo še vrsto drugih posledic. Medtem ko so napovedi za ZDA precej slabše, pa je še huje za Evropo. V Evropi, kjer celotni davek na plače že presega 40%, naj bi se ta do leta 2030 povečal na 60% in se sredi stoletja približal 70%. Pri teh napovedih so bili avtorji optimistični, saj so predvidevali, da se bo upad rodnosti ustavil in bo rodnost spet dosegla stopnjo obnavljanja prebivalstva. Poleg tega so predvidevali, da bo rast stroškov zdravstvenega varstva na posameznika enaka stopnji rasti realne plače na prebivalca. Realna slika bo morda veliko slabša. Kako se izogniti neprijetni prihodnosti, se sprašujejo tudi avtorji. Povečana imigracija je pogosto predlagana rešitev, ki pa naj bi po njihovih simulacijah le malo pomagala, saj bi večje število priseljencev pomenilo več stroškov za izobraževanje, infrstrukturo in druge javne dobrine. Priseljenci bodo imeli pravico do državne pomoči in drugega varstva, in ker so pogosto nižje plačani, je večja verjetnost, da jih bodo koristili. Druga je ideja reforme privatizacije sistema socialne varnosti, v kateri ima pomembno vlogo tudi DDV. Ta se je po njihovi simulaciji pokazala kot veliko bolj učinkovita. Zaključna misel avtorjev je, da je generacijska nevihta, ki se približuje obalam razvitega sveta veliko bolj grozeča kot je bilo sprva pričakovati. Vendar pa obstajajo politično-ekonomski ukrepi, ki so sicer boleči, a dovolj močni, da lahko dolgoročno izboljšajo ekonomsko situacijo v omenjenih državah.

Ta študija bo predvsem zanimiva za ekonomiste, ki se ukvarjajo z izzivom starajoče se družbe. V tem prispevku je obravnavan le ekonomski vidik problematike, ki je sicer veliko večja in bo za uspešno rešitev morala biti obravnavana multidisciplinarno, na vseh ravneh družbe.