Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Septembra 2002 so države članice EU v skladu z odprto metodo koordinacije (OMC), predložile svoja prva poročila o primernih in vzdržnih pokojninah. Te strategije sta analizirala Komisija in Svet in na podlagi tega, je marca 2003, izšlo skupno poročilo - Joint Report of March 2003. Od takrat je Svet za socialno zaščito (Social Protection Committee) izvedel vrsto študij povezanih s primernostjo in finančno vzdržnostjo pokojninskih sistemov. Pred kratkim pa je izšla nova skupina nacionalnih strateških poročil petindvajsetih držav članic EU.

V sklopu tega predstavljamo slovensko strateško poročilo, ki predstavlja cilje politike, sedanje stanje ter dolgoročna pričakovanja in strategije zagotavljanja primernosti in vzdržnosti pokojnin v  Sloveniji, v spreminjajočih se demografskih in socialno-ekonomskih razmerah. Kot opozarjajo avtorji, je bila v času priprave tega nacionalnega strateškega poročila sprejeta Strategija razvoja Slovenije, zato so skušali v poročilo vgraditi temeljna izhodišča nacionalne razvojne strategije. V prvem delu so avtorji predstavili značilnosti nacionalnega pokojninskega sistema, nacionalne politične cilje ter osrednje demografske in socialno-ekonomske izzive. V nadaljevanju pa so natančneje opisali spremembe v slovenskem pokojninskem sistemu, njegovo trenutno stanje in prizadevanja ter cilje države povezane z njim. Zbrali so tudi nekaj zanimivih tabel, kot je npr. gibanje plač in pokojnin v obdobju od 1995 do 2004. Razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo v Sloveniji, se je postopno zmanjševalo: medtem ko je povprečna starostna pokojnina v letu 1995 predstavljala 76,2% povprečne izplačane neto plače, se je v letu 2000 to razmerje znižalo na 75,3% in v letu 2004 dosegla 70,2% povprečne neto plače (str. 9-10). Sicer pa so v poročilu podrobneje predstavljeni glavni clje nacionalne strategije in sicer:

• zaščita pred socialno izključenostjo
• ohranitev življenjskega standarda upokojene generacije
• solidarnost
• povečanje stopnje zaposlenosti − Stopnja brezposelnosti se je znižala s 7,6% v letu 1999 na 6,3% v letu 2004 in je pod povprečjem EU. Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let) v Sloveniji je v letu 2004 znašala 65,3% in je presegla povprečje držav EU. Nizka je zlasti stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let), ki je v letu 2004 znašala 29% in je predvsem posledica zgodnjega upokojevanja zaradi prestrukturiranja podjetij v začetku devetdesetih let. S pokojninsko reformo se je povprečna starost ob upokojitvi začela povečevati,. Povprečna starost novih prejemnikov starostnih pokojnin se je v času veljavnosti pokojninske reforme (1999-2004) dvignila za 2 leti, pri čemer se je pri moških povečala za 2 leti in 5 mesecev, pri ženskah pa za 1 leto in 9 mesecev (str. 11).
• podaljševanje delovne dobe in preprečevanje zgodnjega upokojevanja - V Sloveniji bo v prihodnjem obdobju prihajalo do postopnega podaljševanja efektivne starosti pri upokojevanju zavarovancev od sedanjih 58 na 65 let starosti. Upadanje števila delovno aktivnega prebivalstva pa je ena osnovnih šibkih točk nadaljnjega razvoja prebivalstva Slovenije.
• konsolidacija javnih financ − Med izdatki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje predstavljajo največji delež izplačila pokojnin. Njihov delež je v primerjavi z BDP v letu 1995 predstavljal 11,5%, v letu 2004 dosegel 10,9% BDP (str. 15).
• medgeneracijska pravičnost − V letu 1988 je znašalo razmerje med upokojenci in zavarovanci še 1 : 2,6, v letu 1991 pa je padlo na 1 : 1,9, nato pa se je znižalo na sedanjih 1 : 1,6. To razmerje se, zaradi novih zakonskih ureditev, sprejetih v letu 1992 in 1999, zadnja štiri leta ni spremenilo. Število prejemnikov pokojnin je v preteklih petnajstih letih precej različno naraščaloc (str. 19).
• zagotavljanje učinkovitosti in zmogljivosti pokojninskega sistema preko zakonodajne ureditve − S pokojninsko reformo je bilo uvedeno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kombinacija obveznega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti in naložbenega sistema, po katerem se mesečni prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje nalagajo na zavarovančev osebni račun, pomeni trdnejše temelje za socialno varnost prihodnjih generacij. Predvideva se, da bo delež zaposlenih, ki so dodatno pokojninsko zavarovani, do leta 2030 narasel na približno 70% in bo na tej ravni kasneje tudi ostal (str. 21-22).
• zagotavljanje primerljivega in nediskriminatornega pokojninskega sistema v odnosu do trga dela
• zagotavljanje načela enakega obravnavanja moških in žensk − Povprečna pokojnina, ki jo prejme ženska, znaša 80% povprečne pokojnine, ki jo prejme moški. Porazdelitev pokojnin, je pri ženskah drugačna, kot pri moških: 7,4% vseh upokojenk je prejemalo pokojnino, ki je bila višja od povprečne neto plače, pri moških pa je bil ta odstotek 14,5% (str. 24).
• transparentnost, prilagodljivost in reforma pokojninskega sistema.

Kot zaključijo avtorji tega strateškega poročila, bo za dolgoročno uspešno sledenje vsem zastavljenim ciljem razvoja pokojninskega sistema in za zagotavljanje primernosti in vzdržnosti pokojnin tudi v pogojih spremenjenih demografskih in socialno-ekonomskih razmer potrebno uskladiti politike različnih področij.

Na koncu poročila je nekaj aneksov. V enem izmed njih si lahko preberemo, da pokojninska reforma pozitivno učinkuje na znižanje primanjkljaja v pokojninski blagajni, vendar pa to ob 100% indeksaciji pokojnin ni dovolj. Tako naj bi že do leta 2020 primanjkljaj dosegel 2,4% BDP in do leta 2050 dosegel 10% BDP. Nadaljnje zaostajanje pokojnin bi se nadaljevalo do leta 2024 (oziroma 2033 za ženske) zaradi zniževanja odstotka pokojnin v pokojninski osnovi od 85% na 72,5% za stare in nove upokojence. Moški ali ženska bosta za polno pokojninsko dobo (40 oz. 38 let) prejemala 56% pokojninske osnove, ki naj bi predstavljala višino primerne pokojnine. Vendar tudi pri tej višini pokojnine pokojninski sistem ni vzdržen.

Naraščajoč primanjkljaj v pokojninski blagajni, ki kljub zelo ostri pokojninski reformi vendarle vztrajno narašča in dosega visoke deleže BDP, bo potrebno z ustreznimi ukrepi pravočasno ustaviti. Enega od zelo učinkovitih ukrepov nedvomno predstavlja postopno zviševanje stopenj aktivnosti in s tem znižanje stopenj upokojenosti predvsem generacij nad 55 let. Ukrep za pokojninsko blagajno predstavlja dvojni pozitivni učinek – več zaposlenih prispeva v blagajno ob hkrati nižjem številu upokojenih. Glede na predpostavljeno višanje stopenj aktivnosti bi pritisk demografski gibanj bil nevtraliziran vse do leta 2030, ko pokojninska blagajna izkazuje celo dodaten presežek v primerjavi z izhodiščnim letom 2003, potem pa negativni demografski trendi vendarle povzročijo postopno večanje dodatnega primanjkljaja, ki do leta 2050 naraste na 3,1 % BDP.