Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Še ena ekonomska študija, ki z večjim optimizmom kot omenjena študija Kotlikoff-a in njegovih kolegov, obravnava prihodnja desetletja starajoče se družbe. Ugibanja, kaj nam prinaša prihodnost so med strokovnjaki kot laično skupnostjo velika. Nekateri so bolj, drugi malo manj pesimistični. Mnogi strokovnjaki v industrijsko razvitih državah menijo, da staranje prebivalstva prinaša resno ekonomsko nevarnost. Povečanje deleža upokojenskega prebivalstva bo v prihodnosti naložilo težko breme zaposlenim. Davki ali pa državni dolgovi se bodo morali znatno povišati, če bodo želeli zagotoviti prihodke starim ljudem. Avtor v tej študiji obravnava, kako obsežno bo to breme in omili splošno predstavo o njegovi nevzdržnosti. Poudari, da so npr. domneve, da bo treba davke močno povišati, če želimo zagotoviti ustrezen standard upokojenski populaciji, v javnih razpravah pogosto pretirane. Dodatno breme, ki ga bo družbi prineslo večje število starega prebivalstva bo namreč vsaj delno kompenzirala manjša potreba po zagotavljanju pomoči mladim, ki jih bo manj kot v preteklosti. Ekonomsko breme, ki naj bi ga prinesla stara populacija, se lahko zmanjša tudi, če se bo med delovno aktivno populacijo in starimi ljudmi povečala udeležba na trgu delovne sile. V razvitih državah se je že povečal delež zaposlenih, ko so v večjem številu na trg delovne sile vstopile tudi ženske. Številne države OECD pa so tudi sprejele politiko, ki vzpodbuja ljudi, ki so že presegli upokojitveno starost, da ostanejo zaposleni. Poleg omenjenih, avtor te študije obravnava še druge dejavnike, ki so razlog za splošno razširjen pesimizem glede ekonomskega bremena, ki naj bi ga ob trenutnih demografskih trendih družbi prinesla stara populacija.  Pričujoča študija je bila pripravljena za majsko konferenco o starajoči se družbi (“An Ageing Society”), ki je potekala v Lizboni na Portugalskem.