Avtor: Lidija Umek, datum: 11.2.2010

Knjiga predvsem prikaže biološke spremembe v zrelejših letih in spremembe v sposobnostih in zmogljivostih. Malce me je sicer »stresla« kopica prispevkov, ki govorijo predvsem o negativnih spremembah. Lahko bi celo rekla, da je na enem mestu zbranih veliko informacij, ki prikazujejo biološke spremembe kot negativne posledice starosti, po drugi strani pa je vendarle prikazan celotni spekter realnih možnih sprememb v starosti. Med posameznimi prispevki so ujeti utrinki iz vsakdanjika različnih ljudi, ki jih Metka Klevišar prikaže na zelo tenkočuten način, tako da v bralcu vzbudi pozornost in ga pripravi, da razmišlja o sebi in sočloveku. Ena izmed njenih mnogih poučnih misli, je ostala globoko v meni. Takole pravi: »Vsi sicer stokamo zaradi pomanjkanja časa, toda imeti čas pomeni, da nisi sredi dogajanja, da nisi čisto sodoben. Pomembno je imeti pogum, da zavestno upočasniš svoje življenje.« Verjamem, da bo vsak bralec v njenih drobcih našel kakšno misel zase. Čisto na koncu knjige najdete tudi slovarček manj znanih besed, ki vam bo v pomoč pri branju te in druge strokovne literature.

V knjigi so predstavljene različne bolezni in starostne spremembe, tako boste našli informacije o aterosklerozi, srčni kapi, trombozi, sladkorni bolezni, raku, motnji spomina in razpoloženja, osteoporozi, spremembi hormonov, ginekoloških in uroloških težav, težav z vidom, sluhom, kožo, težav v menopavzi, infekcijah, pogostejših poškodbah v poznejših letih in mnogo drugih. Vendar v posameznih prispevkih ne najdete samo informacij oz. opis bolezni, ampak so nazorno opisani tudi konkretni napotki za preventivo in kurativo.

Na dobro počutje in boljše zdravje ter ohranjanje samostojnosti v poznejših letih ima pomemben vpliv zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Izbrana uravnotežena prehrana, ob normalni prehranjenosti vzdržuje telesno in spoznavno funkcijo telesa. Redna telesna in miselna dejavnost pa sta pomembna varovalna dejavnika duševnega zdravja. Marjan Bilban pravi, da v večini razvitih dežel premajhna telesna dejavnost predstavlja značilnost življenja kot posledica intenzivne industralizacije. Spremembe organizma, ki jih prinaša staranje, nas nikakor ne smejo odvrniti od kreativne porabe prostega časa in od športne rekreacije. Zmerne redne telesne obremenitve, kot so na primer živahna hoja, plavanje, kolesarjenje, zmerno planinarjenje … so zelo priporočljive. Z naraščajočo starostjo prebivalcev hitro narašča delež starejših ljudi z demenco in kot pravi Aleš Kogoj so težave s spominom pogosto eden prvih znakov demence. Pozabljivost pogosto omenjajo tudi tisti starejši ljudje, ki so depresivni. Žal pa ostane depresija v starosti pogosto prikrita. Z zdravljenjem depresije ne izboljšamo kakovost življenja samo bolnikom, temveč tudi njihovim svojcem. V pomoč so tudi združenja z različnimi programi in oblikami pomoči (skupine za samopomoč, Spominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci).

Posebej mi je ostal v spominu prispevek Mateje Rok Simon, v katerem navaja seznam za odkrivanje nevarnosti v naših domovih. S pomočjo tega seznama boste v vašem domu mogoče odkrili nevarnosti, za katere doslej niste vedeli in boste na njih lahko bolj pozorni. Na primer ali imate v kopalni kadi (tušu) nameščene gumijaste podloge za kad, ob njej pa kopalniške preproge z gumijasto spodnjo stranjo? Če nimate, ste bolj izpostavljeni poškodbam, ki se lahko pripetijo ob neprevidnosti. Zato ni odveč pozornost na urejenost doma, kjer starejši ljudje preživijo večino svojega časa.

Bilban predstavi tudi rezultate raziskave pojavnosti starostnikov v cestno-prometnih nezgodah v Sloveniji od leta 1998 do leta 2000. Glede na oslabitev človeških telesnih in umskih sposobnosti so starejši ljudje prometno ogrožena skupina, ki potrebujejo različne preventivne ukrepe, ki omogočajo vključevanje starih ljudi v cestni promet, vendar le tistih, katerih psihofizične zmogljivosti to dovoljujejo. Na koncu svojega prispevka poda konkretna navodila oz. pravila za pešce, kolesarje in voznike v poznejših letih. 

Prav tako knjiga zajame področje alkoholizma in kajenja v starosti. Kot pravi Josip Turk, se vse dobro in slabo začenja v mladih letih, koristi in škode pa postanejo očitne v poznejših.

Zelo zanimiva sta tudi prispevka Maksa Tušak in Maksimiljane Tušak, o vplivu živali na stare ljudi. V čedalje večji osamljenosti mnogokrat živali predstavljajo edini vsakodnevni živi kontakt. Starejši ljudje so ob živali manj osamljeni in čutijo, da jih nekdo potrebuje. Skrb za živali človeka prisili h gibanju, ga motivira, vzpodbuja k razmišljanju … Razvije se trajna naklonjenost, kar omogoča izboljšano razpoloženje in čustvovanje. Živali lahko pomagajo pri orientaciji, zmanjšujejo zmedenost in večajo občutek varnosti. Raziskave o vplivu živali v domovih za stare ljudi so pokazale, da se je povečalo socialno vedenje pri stanovalcih, občutili so zmanjšano napetost, zmedenost, zmanjšale pa so se tudi utrujenosti in depresije. Razumljivo pa je, da stiki z živalmi ne morejo nadomestiti pristnih človeških stikov. Za kakovostna poznejša leta, kot pravi Jože Ramovš, so potrebni dobri medčloveški in medgeneracijski odnosi. Avtor prispevka pravi, da so za kakovostno staranje odločilne naslednje naloge: da je starajoči se človek v lepem osebnem odnosu z nekom, ki ga čuti od blizu kot »svojega«, da lahko svoja življenjska spoznanja in izkušnje predaja neposredno soljudem ali kulturi in da svojo starost sprejema in doživlja njen smisel.

Jože Trontelj opisuje, kaj lahko storimo za bolj human in etičen odnos do starostnikov tudi v slovenskem zdravstvu. Humanost in etika nas najbolj očitno zavezujeta k prizadevanjem za razvoj blažilne (paliativne) medicinske oskrbe. Ne samo v času neposredno pred smrtjo. Blažilne oskrbe so potrebni, kot pravi Jože Trontelj, tudi drugi bolniki s kroničnimi – ozdravljivimi in neozdravljivimi – boleznimi. Težišče zdravljenja, nege in oskrbe je treba v čim večji meri osredotočiti na dom in družino. Seveda je družina potrebna veliko večje podpore, kot jo uživa danes, prav tako si dobre nege in oskrbe v domačem okolju ni mogoče zamisliti brez mobilnih več disciplinarnih ekip za blažilno medicino.

Rdeča nit vseh prispevkov je poudarek, da je življenje nedeljiva celota. Preživetvena modrost, kot pravi Jože Ramovš, je za sodobnega človeka v vseh obdobjih življenja, zlasti po upokojitvi: »Če hočeš pomagati sebi, poskrbi za druge, če hočeš pomagati drugim, poskrbi za sebe.« Mislim, da bi predstavljeno knjigo moral vsak imeti v svoji osebni knjižnici, kot priročnik za zdrava in lepša poznejša leta.