English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 8, številka 2
Kakovostna starost logotip

Zelena knjiga: »Soočanje z demografskimi spremembami: nova solidarnost med generacijami«

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

COM (2005). Communication from the Commission. Green Paper “Confronting demographic change: a new solidarity between the generations. Commission of the European communities. Brussels, 16.3.2005.

Evropska komisija je 16. marca sprejela dokument »Soočanje z demografskimi spremembami: nova solidarnost med generacijami« s katerim poziva k javni razpravi o spreminjajoči se strukturi evropskega prebivalstva in opozarja na pomembnost te problematike. V tem dokumentu Komisija prvikrat holistično obravnava problematiko demografskega staranja, ki tokrat ni omejena le na stare delavce in upokojence. Struktura evropske populacije se spreminja, demografsko staranje pa bo vplivalo na celotno družbo in imelo posledice za vse generacije. Število zaposlenih v EU v starosti med 55 in 64 let se bo med leti 2005 in 2030 povečalo za 24 milijonov, v istem obdobju se bo število starejših od 80 let, povečalo z 18,8 milijonov na 34,7 milijonov. Število delovno aktivnega prebivalstva (od 15 do 64 let) bo v naslednje četrt stoletja upadlo za 20,8 milijonov oz. 6,8%. Komisija opozarja na tri odločilne dejavnike, ki stojijo za demografskim staranjem: močan upad rodnosti, znatno povišanje pričakovanih let življenja in staranje »baby-boom« generacije. Prebivalstvo EU bo v naslednjih 20-ih letih naraslo za 2%, potem pa začelo upadati. Za primerjavo naj navedemo podatek za ZDA, kjer se bo v istem obdobju prebivalstvo povečalo za 25,6%. Stopnja rodnosti v EU upada že 30 let. Leta 2003 je bila stopnja rodnosti v EU 1,48 otroka na žensko. Med desetimi državami na svetu z najnižjo rodnostjo, so tri članice EU: Češka (1,17 otroka na žensko), Slovaška (1,2 otroka na žensko), Slovenija (1,22 otroka na žensko).  Italija, Španija, Nemčija in Poljska pa imajo stopnjo rodnosti manj kot 1,3 otroka na žensko. Za obnavljanje prebivalstva bi bilo potrebno 2,1 otroka na žensko. Povprečna pričakovana življenjska doba ob rojstvu v EU je bila leta 2002 za moškega 74,8 let in za žensko 81,1 let. Povprečna pričakovana leta življenja ob starosti 60 let pa v EU znaša za moškega 19,6 let, za žensko pa 23,8 let. Staranje prebivalstva v Evropi ogroža tudi blaginjo in življenjski standard. Namreč, v novejši evropski zgodovini še ni bilo obdobja ekonomske rasti brez rasti prebivalstva, ki bi odpirala nove investicijske in potrošniške možnosti. Povprečna stopnja rasti DBP v Evropi, naj bi upadla z današnjih 2-2,5% na 1,5% leta 2015 in 1,25% leta 2040. Sicer pa se bosta Afrika in Bližnji vzhod začela starati veliko pozneje kot Evropa, saj je njihovo prebivalstvo veliko mlajše, s povprečno starostjo 20 let ali manj, v primerjavi s 35 leti v Evropi. Naglo se bo postaralo le Kitajsko prebivalstvo.

V dokumentu daje Komisija tudi velik poudarek na pomembnosti medgeneracijske solidanosti. Oblikovati se bo morala nova oblika solidarnosti med generacijami, ki bo temeljila na medsebojni podpori ter prenosu izkušenj ter spretnosti. Demografske spremembe bodo imele ekonomske in družbene posledice za vse skupine prebivalstva: 1) manjštevilčne generacije otrok in mladih bodo morale prevzemati odgovornost za večje število ljudi v starejših generacijah, hkrati pa bodo imeli mladi ljudje več težav pri iskanju zaposlitve in bodo v večji nevarnosti revščine; 2) stari ljudje so inn bodo bolj zdravi ter bodo želeli aktivno sodelovati v družbenem in ekonomskem življenju, 3) močno se bo povišalo število starih nad 80 let; 4) staranje prebivalstva bo vplivalo na vzorce potrošništva, poklicno življenje, družinsko življenje, javne politike, volitve, infrastrukturo mest, javni transport, gradnjo hiš in stanovanj itd.

Ta problematika v veliki meri zadeva države članice, pa tudi celotno EU. Ravno zato se je Komisija odločila za javno razpravo med 16. marcem in 1. septembrom o tem, kako se soočiti s to problematiko in kakšno vlogo naj pri tem prevzame. Vprašanja, ki se npr. pojavljajo so : Kako naj bi boljše ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem pomagalo pri problemih povezanih z demografskim staranjem in porastom rodnosti? Na kakšen način lahko imigracija izravna negativen vpliv demografskega staranja? Kako lahko stimuliramo večjo preskrbo z institucijami za otroško varstvo in varstvo starih ljudi? Komisija bo 11. junija v Bruslju organizirala konferenco, na katerem bodo strokovnjaki, politiki in predstavniki civilne družbe razpravljali o tej problematiki. Ta pomemben in zelo aktualen dokument najdete na strani: http://europa.eu.int/comm/employment_social/news/2005/mar/comm2005-94_en.pdf. Če pa želite sodelovati v razpravi, lahko pisni komentar pošljete prek elektronskega obrazca na straneh Evropske komisije: http://europa.eu.int/yourvoice/consultations/index_en.htm.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje